Način, na katerega nas nekaj prizadeva, določa torej kontekst, v katerega to postavimo. Vedno imamo možnost izbire: stvari lahko postavimo v konteks, ki pomeni za nas vir navdiha in ustvarjalnosti, ali pa v kontekst, ki nas dela nemočne in depresivne. Negativni kontekst zmanjšuje našo srečo, saj v njem primerjamo stvari z našim namišljenim kriterijem, pri čemer se odločimo, da je to, kar si predstavljamo, boljše od tega, kar je v stvarnosti. S tem, ko si govorimo, da bi morali doživljati nekaj drugega od tega, kar v resnici doživljamo, si samo ustvarjamo probleme. Ko ločujemo sebe od realnosti, se po nepotrebnem ločujemo od naše sreče. Pozitivni konteks je edini konteks, v katerem doživljamo realnost tako, kot je, ne da bi jo primerjali z namišljenim idealom. Pozitivni kontekst nas ne le dela srečnejše kot negativni, ampak tudi bolj učinkovite. Ko obravnavamo našo obstoječo situacijo na pozitivni način, se osredotočamo na to, kar je koristno, namesto da bi se pritoževali nad tem, kako slabe so stvari. Pozitivni kontekst prav tako povečuje našo motiviranost, saj nas k tej motiviranosti vodi lastno navdušenje. Ljudje včasih menijo, da je negativnost dober vir motivacije, vendar ni. Če bi negativnost v resnici motivirala ljudi, bi bili najbolj negativni ljudje tudi najbolj produktivni. A temu ni tako. Najbolj negativni ljudje ne ustvarjajo ničesar. Samo negovanje navdušenja povečuje motivacijo in produktivnost. Vsak odmik od osredotočanja na "kaj ni tukaj, kar bi moralo biti?" na osredotočenje "kaj je tukaj, kar je koristno?", ustvarja ustvarjalni preboj in večjo učinkovitost v življenju. Ne gre torej za to, kako postati srečen in kaj nas lahko osreči, ampak za to, kako spremeniti naš način mišljenja, kajti prav ta je glavni vir naše nesrečnosti.