Tako dr. Blaznik (1973). v Kosovih Doneskih (1894) pa najdemo slovenski povzetek reverza, ki ga je okoli 29. marca 1668 na Loškem gradu podpisal duhovnik Matija Falenč, ko je prevzel izpraznjeno faro v Selcih pod naslednjimi pogoji: »1. Svojih faranov ne bo nadlegoval s kolekturo ali pa s čim drugim. Fare ter k njej spadajočih posestev in desetin ne bo zadolžil ali pa zastavil. / 2. Loškemu župniku hoče vsako leto brez upiranja odrajtati to, kar je vsled papeževe bule dolžan dati za škofovo mizo ('ad mensam episcopalem'). Isto tako hoče pridno hoditi k obletnicam, ktere se vsako leto obhajajo za umrle freisinške škofe v loški farni cerkvi. / 3. Deželni davkariji v Ljubljani hoče vsako leto dajati dolžni davek, plačilne izkaze ('Steuer Quittung') pa pokazati loškemu glavarju, ako bi jih zahteval. / 4. Gostilnic ne bo obiskoval, izvzemši slučaje, kadar bi to zahtevala njegova služba. / 5. Kadar bo treba, hoče imeti vzglednega duhovnega pomočnika. / 6. Spolnovati hoče pogodbe, ktere so bile sklenjene med freisinško škofijo in Železnikarji zastran železniškega duhovnika in pokopališča. Tudi hoče vsako leto o sv. Luciji v selškem farovžu v navzočnosti loškega glavarja kot prvega cerkvenega ključarja na ogled postaviti cerkvene račune. / 7. Farovž in vse, kar k njemu spada, hoče ohraniti v dobrem stanju in ga tudi izboljšati, kolikor bo v njegovi moči. / 8. Farno cerkev in podružnice hoče ohraniti v dobrem stanju. / 9. Ako bi prej ali poznej faro zapustil, dobe naj jo zopet freisinški škofje. / Ako bi naštetih obljub ne spolnoval, imajo freisinški škofje pravico, da ga odstranijo in faro podele komu drugemu.« Matija Falenč, ki je bil pred tem vikar radovljiškega prošta, je v Selcih nadomestil umrlega župnika Mihaela Žerovnika. Za selškega župnika ga je najprej nasvetoval gorenjski »nadduhovnik« (arhiadiakon) Jurij Scharlichius in sicer loškemu glavarju pl. Lampfrizhaimbu, ta pa freisinškemu škofu Albertu Sigmundu, ki je predlog potrdil.