Sliši se paradoksalno, toda v tednu, v katerem so bili izčrpani še zadnji zadrževalni manevri, s katerimi je bilo mogoče odlagati razpis referendumov, v tednu torej, v katerem sta razpis in izvedba "volilnih" referendumov postala le še stvar golega zakonskega avtomatizma, je Socialdemokratska stranka napovedala sprožitev ustavnega spora, ki utegne - če bo sprožen - prevzeti vlogo "odsotnega", manjkajočega zadrževalnega manevra in vnovič preložiti izvedbo referendumov na poznejši čas. Socialdemokrati so napovedali ustavni spor o noveli zakona o referendumu in ljudski inciativi, ki jo je državni zbor sprejel na izredni seji pred desetimi dnevi in s katero je uzakonil pravila izvajanja več, medsebojno izključujočih se referendumov. Pravila so, z eno besedo, strožja, kot so tista, ki jih je s svojo odločbo izpred meseca dni "uzakonilo" ustavno sodišče. Ko gre za volilni referendum, narekujejo, da se ga mora udeležiti najmanj polovica volilnih upravičencev, da bi referendumski izid sploh bil veljaven. In drugič, namesto pravil igre, ki jih je "uzakonilo" ustavno sodišče, se pravi, vzporednega izvajanja več konkurenčnih referendumov, pri katerem je med več "uspelimi" referendumi za državni zbor zavezujoči tisti, ki "najbolj uspe" (to je: pri katerem je odstotni delež glasov "za" v celotnem številu oddanih glasov največji), narekujejo, da se nasprotujoči si referendumski predlogi povežejo v en sam referendum, med več konkurenčnimi referendumskimi predlogi pa "zmaga" tisti, za katerega glasuje večina volilcev, ki na referendumu glasujejo. Povedano drugače: da bi neki referendumski predlog uspel, mora sam dobiti en glas več kot vsi njemu nasprotni referendumski predlogi skupaj. Na takšnem referendumu lahko resnično "uspe", "zmaga" zgolj referendumski predlog, ki uživa res močno podporo ljudstva.