Vroč dan se je obetal, ko je naša četica korakala proti osrednjemu trgu mesta Puebla. V daljavi se je slišal žalosten glas piščali, ki me je navdajal s prijetnim občutkom. Bolj kot sem približeval izvoru tega glasu, vse bolj sem razmišljal o tem, da nam avtor tega zvoka gotovo hoče povedati nekaj žalostnega. Ko sem stopil na trg, sem pri vodnjaku zagledal starega Indijanca s klobukom in berglami. Kljub temu, da je bila svetloba za fotografiranje dobra, sem se ustavil in pozabil na svojo osnovno dejavnost ter se posvetil melodiji, ki me je močno ganila. Zvok je bil čist in ubran, toda napev, kot da mi je govoril o usodi Indijancev v Mehiki.