Obdobje, v katerem živimo, je zaznamovano z nelegalno uporabo avtorskih multimedijskih vsebin, programske opreme in drugih avtorskih del v digitalni obliki. Nekoč priljubljeno obrt lokalnih piratov, ki so se po »underground« kanalih oskrbovali z najnovejšo programsko opremo, filmi in glasbo tipa »warez« ter jo nato za drobiž prodajali novosti lačnim potrošnikom, je v zadnjem obdobju zasenčila kombinacija uporabe poceni širokopasovnega dostopa do interneta in P2P-omrežij. Če je nekoč veljalo, da je bilo za novo »robo« obvezno poiskati »obrtnika«, ki se je ukvarjal z dobavo novosti, si uporabnik danes preprosto naloži enega izmed odjemalcev P2P-omrežij. Namestitev P2P-odjemalca je izjemno preprost postopek, ki omogoča posamezniku, da v nekaj trenutkih pridobi možnost posedovanja in uporabe/zlorabe avtorsko zaščitenih vsebin v dejansko neomejenih razsežnostih. Založnikom takšno ravnanje seveda ni všeč, poleg »domačega«, pa še bolj motijo druge oblike piratstva kot so;