• Začetne pozicije navadno pomenijo maksimalne zahteve posamezne stranke. Zato izražajo največjo oddaljenost strank na pogajalskem kontinuumu. Ali kaže pri začetnih pozicijah pretiravati z ekstremnimi zahtevami? Verjetno je bolje biti bolj realističen. Svoje zahteve ali pričakovanja (začetne pozicije) moramo podpreti z argumenti. Ti argumenti morajo imeti vsaj nekaj, kar je sprejemljivo tudi za nasprotno stran. Če ni v naših izvajanjih nič takega, kar bi bilo spremljivo za nasprotno stran, kar bi jo pritegnilo, nas ne bo sprejela kot resnega pogajalca. Prevelika ekstremnost v začetnih pozicijah je lahko škodljiva tudi zato, ker je kasneje treba narediti tako velika odstopanja, da izpademo kot neresni. Spet pa ne kaže začeti preblizu najnižji sprejemljivi poziciji, ker potem zmanjka prostora za popuščanje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Začetne začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pozicije pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
pomenijo pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
maksimalne maksimalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zahteve zahteva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
posamezne posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
stranke stranka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zato zato priredni veznik
izražajo izražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
največjo velik splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, tožilnik
oddaljenost oddaljenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
strank stranka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
pogajalskem pogajalski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
kontinuumu kontinuum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Ali ali priredni veznik
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pri pri predlog; mestnik
začetnih začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
pozicijah pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
pretiravati pretiravati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
ekstremnimi ekstremen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
zahtevami zahteva samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolje dobro splošni prislov; primernik
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
bolj bolj splošni prislov; primernik
realističen realističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
zahteve zahteva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
pričakovanja pričakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
začetne začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pozicije pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
podpreti podpreti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
z z predlog; orodnik
argumenti argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
argumenti argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
imeti imeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
vsaj vsaj členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sprejemljivo sprejemljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
nasprotno nasproten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Če če podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
v v predlog; mestnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, mestnik, množina svojine
izvajanjih izvajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
takega tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
spremljivo spremljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
nasprotno nasproten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
pritegnilo pritegniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sprejela sprejeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kot kot podredni veznik
resnega resen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pogajalca pogajalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Prevelika prevelik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ekstremnost ekstremnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
začetnih začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
pozicijah pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
škodljiva škodljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tudi tudi členek
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kasneje kasno splošni prislov; primernik
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
narediti narediti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
velika velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
odstopanja odstopanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
izpademo izpasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
neresni neresen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
ne ne členek
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
začeti začeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
preblizu preblizu splošni prislov; nedoločena stopnja
najnižji nizek splošni pridevnik; presežnik, ženski spol, ednina, mestnik
sprejemljivi sprejemljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
poziciji pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ker ker podredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
zmanjka zmanjkati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
prostora prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
popuščanje popuščanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1996
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Spretnost pogajanja
avtor: Bogdan Kavčič