9.4.1 Naravoslovni predmeti in matematika Navadno je pri urah naravoslovnih predmetov in matematike manj pristnega pogovora kot pri jezikovnih, družboslovnih in humanističnih predmetih. Kot utemeljitev za to večkrat slišimo: »Pri mojem predmetu nimamo o čem diskutirati. Znanje je, kakršno je – in morajo ga najprej pridobiti.« (Osebno opažanje: Tak argument so pogosto navajali tudi visokošolski asistenti in učitelji na seminarjih, češ da lahko študenti kakovostno razpravljajo šele proti koncu študija.) V ozadju je prepričanje

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
9.4.1 9.4.1 glavni števnik; arabski zapis
Naravoslovni naravosloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
predmeti predmet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
matematika matematik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
urah ura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
naravoslovnih naravosloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
predmetov predmet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
matematike matematika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
manj manj splošni prislov; primernik
pristnega pristen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pogovora pogovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
pri pri predlog; mestnik
jezikovnih jezikoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
družboslovnih družbosloven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
humanističnih humanističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
predmetih predmet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Kot kot podredni veznik
utemeljitev utemeljitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
slišimo slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
Pri pri predlog; mestnik
mojem moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, mestnik, ednina
predmetu predmet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nimamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
o o predlog; mestnik
čem kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
diskutirati diskutirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Znanje znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kakršno kakršen oziralni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
in in priredni veznik
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
najprej najprej splošni prislov; presežnik
pridobiti pridobiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Osebno oseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
opažanje opažanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Tak tak kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
argument argument samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
navajali navajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
visokošolski visokošolski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
asistenti asistent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
učitelji učitelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
seminarjih seminar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
češ češ členek
da da podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
študenti študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
kakovostno kakovostno splošni prislov; nedoločena stopnja
razpravljajo razpravljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
šele šele členek
proti proti predlog; dajalnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
študija študij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
ozadju ozadje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prepričanje prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Moč učnega pogovora : poti do znanja z razumevanjem
avtor: Barica Marentič-Požarnik, Leopoldina Plut-Pregelj