Poplesavanje že v trebuhu Že kar nekaj časa so poznani učinki glasbe na razvoj še nerojenega otroka. Malčki lahko že v maminem trebuhu zaznavajo svet zunaj njega in zato lahko glasbo slišijo in čutijo. Zato pogosto ob živahni glasbi mamin trebušček kar poplesava, ker dojenček tako veselo brca, umirjena glasba pa še nerojenega otroka umiri in ga »uspava«. Anita Vihtelič pravi, da se zaradi samega ustroja plesne dejavnosti, ki je pravzaprav mešanica prijetnega gibanja ob glasbi, otroci tako radi navdušeno pozibavajo, sproščeno poplesavajo in se ob tem pošteno razgibajo, hkrati pa s tem razvijajo določene motorične sposobnosti. Glasba za otroška ušesa Že en sam pogled na pisano množico otrok na prireditvi nam pove, da malčki obožujejo poskočne ritme. »Otroci imajo radi tisto glasbo, ki jo imajo večkrat v ušesih, tisto, ki jim jo prepevamo in ki jo slišijo na radiu, televiziji, in seveda, tisto, ki mu jo tako pedagogi kot starši ponudimo,« pravi Vihteličeva. Glasbeni okus se skozi obdobja odraščanja spreminja prav tako kot se spreminjajo gibalne in motorične sposobnosti otroka. Vihteličeva opozarja, da »otroci v različnih obdobjih različno sprejemajo in dojemajo stvari. Zato ne moremo in ne smemo od dveletnika pričakovati, da bo zaplesal zapleteno koreografijo.« Tisti malce večji otroci, nekje od štirih let naprej, pa so se že sposobni naučiti in pokazati marsikaj. Prvi plesni koraki Otrok je sposoben sistematično ponavljati določene prikazane gibe že kmalu po drugem letu starosti, zato lahko že takrat začne s prvimi pravimi plesnimi koraki. Vendar pa boste tu starši naleteli na težavo. Večina plesnih šol namreč ponuja poučevanje plesnih korakov šele po četrtem letu starosti. Nekatere plesne šole celo združujejo malčke od treh do petih let v eno skupino, kar je po mnenju Vihteličeve popolnoma zgrešeno, saj otroci teh starosti različno sprejemajo informacije glede težavnosti, različno dojemajo znanje in različne so tudi njihove gibalne sposobnosti. (Prihodnjič dalje.) Metka Troha