V prvi vrsti velikoserijskih novosti stoji Suzuki z GSX-R 1000. Slovenski zastopnik še ni dal informacije, da ta motocikel obstaja. Toda v Münchnu je na panoju pisalo, da štirivaljnik z 988 ccm zmore moč 160 KM in da masa ne presega 170 kg. Mislim, da se je mnogim hudo zaletelo, optimistične številke gor ali dol. Kaj je torej delal Suzuki, da je po dolgem času neuspehov letos svetovni prvak v GP500 z Robertsom? Jim je uspelo tako dobro kot leta 1985 z modelom GSX-R750, ki je postavil standard za športne motorje? Da so za tisočaka izhajali iz dobre osnove letošnjega GSX-R750 z vbrizgom goriva, je dober argument. Ta motocikel se je pokazal kot lahek, zmogljiv in brez opaznih šibkih točk. Ista ekipa tehnikov je naredila tisočaka. V enako zasnovan in enako velik, pa le 4 kg težji paket GSX-R750, so stlačili več zmogljivosti. Motor tisočaka je enako širok kot 750-kubični original, le 14 mm višji in 6 mm daljši. Zanemarljivo. Motor: tekočinsko hlajen štirivaljnik, po štirje ventili na valj, oljni hladilnik, magnezijevi pokrovi za lahkost. Zato tudi v stene valjev niso vstavljene srajce, temveč so proti obrabi otrjene z galvanskim nanosom niklja in silicija, kar predvsem v športu poznamo že dolgo časa. Tako se ob teži prihrani vsaj še pri širini stroja. Tudi glava je enaka. Ventili so razprti pod kotom 25 stopinj (12 stopinj od središčne osi sesalni, 13 stopinj izpušni), dve odmični gredi sta izvotljeni. Delujeta prek lončastih dročnikov in ploščic za nastavljanje zračnosti neposredno na ventile. Ti imajo le po enojno vzmet. Veriga za pogon odmičnih gredi je na desnem boku. Da je motor urarsko delo, govori podatek o batih. Ti so kovani, v premeru za milimeter večji od 750, pa hkrati lažji za tri grame!