Obdobje slovenske državne samostojnosti, ki naj bi po pričakovanju mnogih prispevalo k zboljšanju položaja slovenske manjšine tudi glede materialne osnove njenega obstoja in razvoja, je ravno na tem področju privedlo do povsem nasprotnih rezultatov. Ob tem je obstajala leta 1991 realna priložnost, da bi lahko izkoristili spremembe v gospodarskem in lastninskem sistemu v matični državi za primerno adaptacijo gospodarskih vezi med manjšino in matico in tudi za korekcijo marsikaterih sistemskih in konkretnih napak in nejasnosti v do tedaj veljavni politiki pomoči Slovenije pri funkcioniranju materialne osnove manjšinskega obstoja in razvoja. Dejansko pa je ravno na tem področju popolnoma prevladal ideološki in politični pristop ter včasih celo žaljivo nezaupanje s strani matice. Obstoječi gospodarski sklop manjšinskih ali mešanih podjetij, pa tudi podjetij, ki so bila v celoti v lasti nekdanjega družbenega sektorja, je bil napaden z več strani. Politično je bil osumljen povezanosti z udbomafijo, kot servis partijske vrhuške in bivših jugoslovanskih obveščevalnih služb in kot netransparenten organizem, ki mu niso tuje kriminalne ali vsaj nesolidne metode poslovanja. Vzporedno je prišlo do politične mobilizacije desnega pola slovenske manjšine (inicirane iz matičnega prostora), ki naj bi s politično podporo matične države dosegel vsaj pariteto, če ne celo premoč pri vodenju in razpolaganju z omenjenim mehanizmom, s tem da bi v njem prevzel vodilne pozicije. K temu dodajmo v primeru slovenskega manjšinskega bančništva predvsem v Italiji še pritisk sosednjih držav, ki so našle dovolj osnove za intervencije v omenjene banke. Intervencije, katerih končni politični namen in tudi že efekt je uničenje ali oslabitev slovenske lastninske strukture teh bank. Pri tem naj bi jim po sicer do sedaj še nedokumentiranih trditvah z ustreznimi informacijami pomagali celo določeni krogi iz matične države. Vse to se je dogajalo ob dokaj intenzivnem prodoru avstrijskega in v manjši meri italijanskega kapitala v matični prostor in ob dodatni intenzivni dejavnosti nemškega kapitala na manjšinskem območju, ki je na primer v zadnjem času zelo aktiven pri prevzemanju koroškega agrarnega kompleksa.