Živimo v sistemu, ko nesoglasij ni treba prikrivati, razlike v stališčih pa so precejšnje. Mnenje dela šolnikov, ki mu kot podpredsednik društva učiteljev zgodovine pripadam, je, da nova poklicna izhodišča radikalno znižujejo splošnoizobraževalne vsebine. Gre za hud odstop od normativov v Beli knjigi. Tam je jasno zapisano, da naj bi bil v poklicnih šolah še prisoten standard splošne izobrazbe na evropski ravni. To precej jasno razumejo tudi avtorji izhodišč, ki pa v prid novih izhodišč in programov govorijo o novi paradigmi splošne izobrazbe. Ta pa po našem prepričanju glede na veliko zmanjšanje ur za splošne predmete ne more več nositi imena splošna izobrazba. Gre le še za temeljne spretnosti, ki jih mora imeti vsak človek za normalno vedenje v družbi. Velika odlika zdajšnjega poklicnega šolstva je, da daje relativno dobro splošno izobrazbo zlasti s področja humanistike, učencem pa tudi omogoča napredovanje v šolski sistem 3+2, kar po mojem in po prepričanju kolegov ne bo več mogoče, ker bodo razlike v izobrazbi absolutno prevelike. Ne govorimo o majhnem številu ljudi, ampak o več kot 60 odstotkih srednješolske populacije. Če je trend izhodišč res izriniti del populacije, ki je v teh šolah, v gimnazijo, del pa spraviti v dualne šole in ukiniti razvejeno mrežo poklicnih in strokovnih šol vmes, potem je treba to jasno povedati.