Nedaleč stran je v moderni zgradbi eden najbolj neobičajnih muzejev na svetu. V njem v strogo nadzorovanih klimatskih razmerah hranijo mogočno bojno ladjo z začetka 17. stoletja. V tem času je bila Švedska evropska vojaška velesila. Tedanji švedski kralj Gustav II. Adolf je želel imeti mogočno bojno ladjo, ki bi prekašala vse druge. In 10. avgusta leta 1628 je v stockholmskem zalivu prvič zaplula dvainšestdeset metrov dolga ladja Vasa, kakršne svet do takrat še ni videl. Z množico rezbarskih mojstrovin, številnih obarvanih in pozlačenih kipcev je bila bojna ladja prava plavajoča umetnina. Toda ladja ni preplula še niti ene morske milje, ko se je sredi zaliva prevrnila na bok in potonila. Potopila se je menda zaradi napačnih dimenzij in obtežitve. Ta sramotni dogodek so Švedi stoletja skrbno skrivali in ga kar nekako pozabili. Pomorski arheolog Anders Franzen pa je ladjo po dolgem iskanju leta 1956 vendarle našel. Sledila je zahtevno in drago čiščenje in dvigovanje ladje na površje. Tristotriintrideset let po svoji prvi in hkrati zadnji plovbi je ponos švedskega ladjevja ladja Vasa spet ugledala luč sveta. Švedi so jo skrbno obnovili in jo postavili na ogled v muzej. Zaradi ohranitve lesa v velikem prostoru skrbijo za najustreznejšo temperaturo, vlago in medlo svetlobo. V polmraku je ladja naravnost čarobna! V sosednjih prostorih jo spremljajo še številne makete, multivizija in restavrirani predmeti, ki skušajo kar natančneje prikazati tragičen dogodek.