Ljudje so skozi stoletja z različnimi navadami in obredi podili zimo v preteklost in napovedovali skorajšnjo pomlad, si želeli bogato letino, pogosto smešili oblast in vse skupaj izkoristili za prav posebno veselje. Nekateri liki in običaji so se v slovenskih krajih ohranili do danes. Največ pozornosti je še vedno deležen ptujski kurent, ki ga je letos na Ptuju in v okolici na številnih prireditvah moč videvati že od prejšnje sobote. Osrednja karnevalska povorka, v kateri bo sodelovalo okrog 500 kurentov in korantov, se bo po Ptujskih ulicah in trgih vila v nedeljo od 14.00 do 16.00, v okoliških krajih pa bodo pripravili t. i. fašenke. Kurente bodo gostili tudi na pustovanjih v številnih drugih mestih, mdr. v 919 let stari Ribnici, kjer je na enem mestu mogoče videti večino avtohtonih slovenskih mask. V ospredje sicer tradicionalno postavljajo pustne običaje v domači dolini (burovže, korobače, kamajlo idr.), z gostovanji različnih skupin pa jim pridružijo tudi predstavitve običajev iz drugih slovenskih okolij. Temu bodo sledili tudi na letošnji prireditvi 6. srečanje etnografskih mask iz Slovenije in tujine (Ribniške ulice, danes od 14.01 dalje), kjer pričakujejo rekordno število mask in skupin (preko 35 skupin z več kot tisočglavim članstvom). Torkova sodba in sežig čarovnice (Škrabčev trg, 16.01) pa bosta v znamenju letošnjega ribniškega praznovanja 300. obletnice zadnjega požiga čarovnice na Slovenskem. Jugozahodneje, v Ilirski Bistrici, letos karnevala - značilnost brkinskega pustnega obredja so škoromati (izraz škoromat izhaja iz besed scaramatte in sgaravatte, ki sta označevali četnega ali nočnega stražarja) s kliščarjem, zgončarjem, zastavonošo, poberinom, žjeninom, nevesto, medvedom in ostalim direndajem - ne bo, nemara zato, ker tudi prave zime ni bilo, se pa bodo zato škoromati v lastni režiji potepali po okolišnjih vaseh ter, organizirano, gostovali na bližnjem tradicionalnem 30. karnevalu v Postojni, kjer ob gostujočih skupinah škoromatov in šjem napovedeujejo še prisotnost kurentov in domačih skupin. Prireditev bo v torek z začetkom ob 15.00 pred srednješolskim centrom. Tudi cerkniške tradicionalne prireditve Butale volijo letos ne bo. Butalce bo moč videti na velikem pustovanju v Mozirju, slivniške coprnice in drugi tamkajšnji liki pa bodo letos počivali. Na Kobariškem je bilo kot običajno živahno že pretekli konec tedna, ko so kazali obličja in oživljali obredje iz časov poganskih ženitev znani ravenski pustovi. Njihovi sosedje, ta lepi in ta grdi drežniški pustovi pa se bodo danes v Drežnici predstavili na kar treh povorkah; po jutranji (8.30) in opoldanski (12.00) bo osrednja od 14.00 dalje v centru vasi. Cerkno bo v nedeljo prizorišče lokalne znamenitosti, skupine Laufarjev, ki se bo ob 14.30 posprehodila in posprevodila po mestnih ulicah. Ob 15.00 bo čas za pustno obsodbo, na razsodbo pa bo treba čakati vse tja do torka, 27. 2. ob 15.30, ko bodo Laufarji pohod ponovili. Letošnjo Šelmarijo v Kostanjevici na Krki so odmerili na štiri dneve, začenši z nedeljo, ko bodo ob 14.00 oklicali kurenta in pripravili pustno povorko, na čelu s Prforcenhausom, ki ob pustu prevzame lokalno oblast. V ponedeljek bodo ob 17.30 izpeljali Baklado, ob 19.00 pa bo Prforcenhaus javno pokomentiral najzanimivejše dogodke v Kostanjevici v minulem letu, posameznike odlikoval in na koncu še izvolil novega predsednika. V torek bodo že ob 7.00 gonili medveda, ki bo baje pravi strah in trepet za lokalno mladež, ob 15.00 bodo orali in sejali, v sredo pa ob 15.00 pokopali kurenta. V Mozirju, čigar vsaj 110-letna tradicija pustovanja je ena najdaljših pri nas (obenem je kraj eno od le petih slovenskih mest, članic evropskega združenja festivalskih mest), je pustna posebnost ponedeljkovo okoloofiranje od hiše do hiše, med katerim oddajo pustno glasilo Pustni kurir in zbirajo denar. Tamkajšnji Pust Mozirski že od tridesetih let prejšnjega stoletja nosi tradicionalno uniformo: črn frak, cilinder, metuljčka, bele hlače in srajco. Celotedenska prireditev se je s podelitvijo trških pravic začela že v četrtek, v karnevalskem šotoru pa bo potekala vsak dan do torkovega prevzema oblasti, reševanja krajevnih problemov in »šlihtanja« podjetij (od 8.00 dalje, vrhunec na osrednjem karnevalu od 15.00 dalje z gosti iz Slovenije, Bolgarije, Avstrije in Črne Gore) ter do neizbežnega sredinega (15.00) sprevoda in sežiga Pusta. V Šoštanju so se v zadnjih letih osredotočili na lokalen način izganjanja zime, na Koše Šoštanjske, ki ne predstavljajo ničesar drugega kot težo zakonskega jarma, ki je naloženo na ženina pleča. Koši se bodo v soboto predstavili na Ptuju in v Velenju ter v torek v Mozirju, osrednji šoštanjski karneval pa bo na glavnem trgu v nedeljo od 14.00 dalje. Celje z okolico bo od sobote do srede ponudilo številne pustne prireditve, osrednji karneval, na katerem bodo med drugimi sodelovale tudi pustne šeme iz Podčetrtka, Nove Cerkve in okoliških krajev, pa se bo po mestnih ulicah vil v torek od 16.00 dalje. Za najvzhodnejši del Slovenije običajnega Borovega gostüvanja letos ne bo nikjer v Prekmurju, največjo tamkajšnjo prireditev pa pripravljajo na Cankovi (kraj leži ob cesti med Mursko Soboto in mejnim prehodom Kuzma), kjer bodo v nedeljo od 11.00 dalje izpeljali 2. prekmursko republiko, odcepitev Prekmurja od Slovenije, s čimer bodo aktualizirali zgodovinski dogodek izpred več kot 80 let. Med nastopajočimi bodo tudi šlogarce, ciganice, doktor in številne maske (predvsem) iz kmečkega življenja. Osrednji prleški karneval bo, takisto v nedeljo, potekal v Ljutomeru, kjer bodo tisti, ki se bodo ob 13.00 zbrali na Starem trgu, deležni pustne povorke, v kateri bodo sodelovale skupine iz krajev občine Ljutomer. V Kotljah bodo tradicionalni, 23. karneval izpeljali danes od 14.00 dalje, ko se bodo med Rimskim vrelcem in centrom Kotelj skupine sprva predstavile, zatem pa preselile pred vaški trgovski center, kjer bo med 15.00 in 16.00 vrhunec programa. Ob lani uvedeni maskoti karnevala povodnem možu (pravljično bitje, ki v hotuljski pripovedki domuje na Uršlji gori in se zaljubi v Urško s Pohorja) in Hotuljskem parlamentu bodo letos postregli še z novostjo, kačjim gradom iz bajke o Šrotneškem gradu nad Kotljami, v kateri se je tamkajšnja princesa spremenila v kačo. Z ljudsko tradicijo navdahnjeno pustno dogajanje bodo danes pripravili tudi v Radovljici (sprevod se bo ob 14.30 začel na Cankarjevi ulici ter se tričetrt ure kasneje končal pred hotelom Grajski dvor), kjer bodo spet oživeli prizore s slovitih panjskih končnic: ob žaganju babe in hudičevem brušenju babjega jezika letos prvič tudi postopek pomlajevanja bab v babjem mlinu.