V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je bilo z navedeno ECL v prost promet sproščeno blago z nazivom "embalaža za mleko" v vrednosti 772.595,21 ATS oz. 10,043.174,00 SIT. Zadevno blago je bilo uvrščeno v tarifno oznako 4819 50 000 kot "škatle, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken; kartonažni izdelki iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah ali podobno/druga embalaža za pakiranje, vključno z ovitki za gramofonske plošče" s konvencionalno carinsko stopnjo 11 %, ki je bila na podlagi Uredbe o pogojih za uvoz blaga, ki se v letu 1997 uvaža v Republiko Slovenijo iz Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropske skupnosti za jedrsko energijo, na podlagi začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo in navedenimi evropskimi skupnostmi (Ur. list RS, št. 74/96 - v nadaljevanju "Uredba") znižana na stopnjo "prosto". Prvostopni organ je na podlagi določil 1. odst. 62. člena Carinskega zakona (Ur.l. RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99- CZ) po lastni iniciativi preveril deklaracijo in ugotovil, da je bila za zadevno blago prijavljena nepravilna tarifna oznaka, o čemer je sestavil zapisnik o naknadnem preverjanju deklaracij z dne 21.05.1998. Na podlagi tega zapisnika ter ob uporabi določb C točke 1. odst. 154. člena CZ je izdal sporno prvostopno odločbo, s katero je zadevno blago uvrstil v tarifno oznako 4819 20 100 KNCF, kot "škatle, vreče in drugi izdelki za pakiranje iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken; kartonažni izdelki iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah ali podobno/ zložljive škatle iz nevalovitega papirja in kartona/z maso papirja ali kartona do 600 g/m2" s konvencionalno carinsko stopnjo 15%, ki je bila na podlagi Uredbe znižana na stopnjo 10,5 %, tožniku pa je bilo naloženo plačilo carinskega dolga, ki je nastala zaradi spremembe carinske stopnje za zadevno blago. Prvostopni organ si je v postopku naknadnega preverjanja zadevne ECL pridobil tudi vzorec spornega blaga in ugotovil, da je bila z navedeno ECL uvožena embalaža "combibloc". Embalaža combibloc je zložljiva kartonska škatla z eno zalepljeno stranjo, vendar z odprto spodnjo in zgornjo stranjo, v sploščenem (nezloženem) stanju, dimenzij 156 mm x 250 mm. Dno in vrh škatle že imata vtisnjeni mesti, kjer se prepogne in zapre. Narejena je iz nevalovitega kartona mase 386 g na m2, ki je enostransko prekrit s tanko aluminjasto folijo in obojestransko še s tanko polietilensko folijo. Bistvo izdelku daje nevalovit karton, ki je na zunanji strani potiskan ("P mleko"). Uporablja se kot litrska škatla za strojno polnjenje mleka. Pri razvrščanju blaga v tarifne številke je potrebno upoštevati Temeljna pravila za uporabo Kombinirane nomenklature carinske tarife, predpisana z 9. členom Zakona o carinski tarifi (Ur. list RS, št. 74/95). Temeljno pravilo 1 pravi, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je lažje znajti pri uvrščanju ter, da zaradi pravnih razlogov uvrščanja poteka po poimenovanjih tarifnih številkah in opombah k ustreznim oddelkom in poglavjem po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino ter tarifnih številk in opomb. Temeljno pravilo 2(a) določa, da se za proizvod ali izdelek, ki je naveden ali zajet v poimenovanju posamezne tarifne številke, šteje tudi proizvod, ki ni kompleten ali končen, če ima bistvene značilnosti kompletnega ali končnega proizvoda. V tarifno številko se uvršča tudi kompleten ali končen proizvod (ali proizvod, ki se uvršča kot kompleten ali končen po tem pravilu), če se carini nesestavljen ali razstavljen. Temeljno pravilo 3 (a) določa, da tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, prednost pred tarifnimi številkami,v katerih je poimenovanje splošnejše. Temeljno pravilo 6 pa določa, da se iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo v tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve ter, da to pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če sobesedilo ne predpisuje drugače. Po določbah točke (A)-Škatle, vreče in drugi kontejnerji za pakiranje k tarifni številki 4819 Komentarskih pojasnil harmoniziranega opisa in razvrščanja blaga v to skupino spadajo kontejnerji raznih vrst in velikosti, ki se običajno uporabljajo za pakiranje, transport, skladiščenje ali prodajo blaga, vštevši tudi tiste, ki imajo okrasno vrednost. Tarifna številka vključuje: škatle, vreče, čašaste kontejnerje, lepenkaste bobne (kontejnerje), izdelane z valjanjem ali kako drugače, vštevši tudi tiste z robovi, ojačanimi s trakom ali z drugim materialom, cevasti kontejnerji za shranjevanje dokumentov, zaščitne vreče za oblačila, kozarec, lonce ali podobno (na primer: za mleko in smetano), vštevši tudi tiste, prevlečene z voskom. Izdelki iz te skupine so lahko tiskani na primer: z imenom trgovca, z navodili za uporabo, z ilustracijami. Zadevno blago ima bistvene značilnosti končnega proizvoda in se v skladu s temeljnim pravilom 2 (a) uvršča kot končni proizvod: kartonska škatla za pakiranje mleka. Ker pa so škatle iz nevalovitega kartona najbolj konkretno oz. najbolj natančno poimenovane v tarifni podštevilki 4819 20, se v skladu s temeljnim pravilom 3(a) zadevno blago pravilno uvršča v tarifno oznako 4819 20 100. Upoštevajoč zgoraj navedeno se zadevno blago ne more uvrstiti v tarifno oznako 4819 50 000 - druga embalaža za pakiranje, kot to želi pritožnik. Pritožbeni organ torej ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijano odločbo. Zmotno je tožnikovo mnenje, da iz potrdila Gospodarske zbornice Slovenije z dne 19.06.1993 izhaja, da je potrebno zahtevno blago uvrstiti v tarifno oznako 4819 50 000. Gospodarska zbornica Slovenije je izdala omenjeno potrdilo le z namenom potrditve, da se zahtevno blago ne proizvaja v Sloveniji. Pri tem pa potrdilo nikakor ni zavezujoč dokument za carinski organ pri uvrščanju blaga v Kombinirano nomenklaturo carinske tarife.