da, je med notami seveda ne najdem, a vem, da naslovnico krasi zanimiva grafična podoba, ki jo je menda narisal Tone Kralj. Za vas velja tudi, da ste bili eden prvih posrednikov slovenske kulture in naše literature v italijanskem prostoru, saj ste povsem suvereno obvladali italijanščino in vanjo prevajali tako iz slovenščine, kakor tudi iz drugih slovanskih jezikov. Bili pa ste predvsem učitelj in vzor številnim generacijam benečanskih semeniščnikov in bogoslovcev ter nato duhovnikov kakor tudi drugih ljudi, ki so pri Vas našli pozornega sogovornika in svetovalca. Ko človek občasno sliši koga, ki vas je še poznal (ni jih več veliko med živimi), zasluti, da ste pri vseh - tudi pri političnih nasprotnikih - veljali za nesporno moralno avtoriteto, za povsem svobodno osebnost, ki je znala kritično in modro, mimo vseh ’-izmov’ presoditi položaj in razmere ter spregovoriti ljudem na jasen in pokončen način. Predvsem v tem je verjetno Vaš največji doprinos Benečiji in vsemu narodu, da svoje rojake in nas še danes učite, da je ključ za osebno rast in uspeh v zvestobi svojemu bistvu, svojim koreninam in narodu, pa čeprav je to malo in zapostavljeno ali skorajda pozabljeno ljudstvo v Benečiji. Spoštovani profesor! Hvala za to modrost, ki je stara, a vedno nova, ker jo mora vsaka generacija posebej doživeti in jo sprejeti. Ko se v nebeškem Jeruzalemu veselite z vsemi, ki ste pri Njem, ki deli darove, smo tudi prepričani, da še vedno zelo skrbite za svoje rojake v Benečiji in drugod, kjer se sliši slovenska beseda, ter da so narodni uspehi v beneških dolinah tudi sad Vaše priprošnje. Zato upam, da bomo znali slediti Vašim verzom “Brat daj roko bratu, / sosed pa sosedu; / delajte vzajemno, / a po starem redu.” Zato še enkrat hvala in naj vas z občudovanjem najlepše pozdravljam Vaš Marko Tavčar