kritikih ter postal največji Eastwoodov hit doslej. Gran torino imamo tako lahko za jagodo na vrhu torte njegovega filmskega opusa v zadnjih desetih letih, v katerih je posnel skoraj toliko filmov. Film je dobil naslov po ekskluzivno predelanem avtomobilskem modelu Forda iz začetka sedemdesetih, v njem pa se znajdemo v ameriškem predmestju, kjer po ženini smrti svojo starost preživlja upokojeni veteran korejske vojne Walt Kowalski (Eastwood). Kot večni nergač in latentni rasist s puško, četudi zgolj v obliki iztegnjenega palca in kazalca, vedno pripravljeno na strel, neizprosen po značaju, z desetletji delovne dobe v Fordovi tovarni in patriot po srcu, se Walt po sosedskih izpadih zbliža s kitajskim dečkom, pozneje pa tudi z njegovo družino. Rigidna kočija ameriškega patriotizma v podobi postaranega, a še zmeraj divjega Clinta Eastwooda, ki prezira japonske avtomobile, čeprav se z njimi vozijo njegovi sinovi, tako trči ob eksotično življenje priseljencev z Daljnega vzhoda, ki si želijo v obljubljeni deželi ohraniti svoje navade in način življenja. A sosedski nemiri ne pojenjajo, mladostniška tolpa iz okrožja kaže svoje mišice in se začne fizično znašati nad Waltovimi novimi znanci, tako da ta v antologijskem koncu filma na svojstven način obračuna z lokalno tolpo in zopet vzpostavi mir. Eastwood, ki bo prihodnje leto praznoval svojo osemdesetletnico, naj bi se s to vlogo za zmeraj poslovil od igranja in bo od sedaj naprej »zgolj« še režiral. Videli bomo, če se bo po izjemnem uspehu te z mirno roko posnete drame to tudi res zgodilo. Ne gre pa seveda dvomiti o njegovem naslednjem režiserskem podvigu, saj je Eastwood že sredi snemanja novega filma z naslovom Človeški faktor (The Human Factor), nekakšni biografiji Nelsona Mandele po padcu apartheida, ki ga bo upodobil Morgan Freeman, Eastwoodov soigralec iz Punčke za milijon dolarjev, kjer je za svojo stransko vlogo dobil tudi oskarja. Naj igra ali režira, nekaj je gotovo: vsak naslednji Eastwoodov film tako kritiki kot gledalci sprejmejo s še večjimi pričakovanji. Tisti pregovor o vinu – čim starejši, tem boljši – pri velikem Clintu namreč v resnici dobiva tudi človeški pomen.