In pri financah se vse začne ali pa vsej konča. Dejstvo pa je, da so strateško razmišljajoče politične formacije svoje pozicije v finančnem sistemu že naskočile ali pa jih skušajo zavarovati. Politično formacijo, ki skuša pozicije v bančnem sistemu čim bolj ohraniti, pooseblja aktualni predsednik republike Milan Kučan - analiza bi najbrž pokazala, da to ni toliko Združena lista kot prav Kučan. Zakaj? Če primerjamo ljudi, ki so lani podpisali podporno izjavo v korist kandidature Milana Kučana za predsednika republike in člane upravnih odborov Ljubljanske banke v zadnjih treh letih, ugotovimo, da je med tema dvema seznamoma kar nekaj podobnosti. Na vsak način je podobnost med ljudmi iz seznama bančnega vodstva in podpisniki Kučanove kandidature večja, kot je podobnost med članstvom glavnih organov združene liste in bančniki. Politična formacija, ki uspešno naskakuje pozicije v bančnem sistemu, pa je nedvomno krščanska demokracija. To tezo potrjujejo štirje konkretni dogodki. Prvič, predsednik krščanske demokracije Peterle je bil tisti, ki je predlagal, da bi bil guverner centralne banke France Arhar. Na neki Demosovi nočni seansi je bil Peterletov strateški predlog brez večjega pompa sprejet. Drugič, krščanska demokracija je edina stranka, ki ima v ožjem vodstvu Ljubljanske banke svojega človeka, Janka Deželaka. Tretjič, predsednik upravnega odbora SKB banke Miklavž Kržan pripada krogu krščanske demokracije. In nenazadnje, tudi novo ustanovljena Krekova banka je močno povezana s krščansko demokracijo. Nemogoče bi bilo najti kakšno strankarsko formacijo, ki strateške punkte v bančnem sistemu izpopolnjuje vsaj približno tako sistematično kot krščanska demokracija.