Jutranji sprehod ob Paladine road in iskanje primernega kraja za zajtrk, pri čemer sem si v eni od pekarn privoščil mesno pito, nekakšen kolač/muffin z mesnim nadevom. Po prvem ugrizu, nad katerim nisem bil preveč navdušen, mi je okus postal všeč in pita je kmalu pošla, zato sva zavila v prvo, recimo ji gostilnico Battered cod. Aluminijast pult, z žar ploščo v ozadju, minimalistično pohištvo oz. stare lesene mize in stoli, kot v našem bivšem, socialističnem režimu, pred približno 30 leti. Nisem mogel verjeti, da je vse kot v tistih jugo filmih iz 70-ih in 80-ih let. Samo še mladi Ljubiša Samardžić se je manjkal. Prijazna gospa je naštela ponudbo in priznati moram, da je bil moj klasični angleški zajtrk fenomenalen. Toast kruh pomazan z maslom je bil zlato/rumeno popečen, na krožniku okusno jajce na oko, trije kosi mesnate slanine, klobasa, popečeni kosi paradižnika in seveda beans oz. fižol, nekakšen angleški pasulj. Ob zajtrku sem prelistal časopise in ugotovil, da so tu dobesedno obsedeni z nogometom, še posebaj z Manchester Unitedom in aktualnimi aferami Wayne Rooneya , za katerega se je ravno takrat že namigovalo, da bi rad zapustil klub. Po hranjenju z novicami in angleškim zajtrkom je sledil še sprehod nazaj do hotela, fotografiranje tega in onega, ter odhod v sam Manchester.