»Sram jih je lahko, da se spravijo na navadnega človeka, ki ničesar ni narobe naredil. Če sem česa kriva, bi me lahko kaznovali, ne pa da se na takšen način spravijo name. Pravzaprav niti ne vem, zakaj je do vsega prišlo, kajti sama sem se, potem ko sem v bližnjem gostišču pojedla pico in spila enega ali dva brizganca, okrog 21. ure, ob potiskanju kolesa, odpravila proti domu. Naenkrat pa se je iz radgonske smeri proti meni pripeljala policijska marica. Hitro so zavili proti meni, in ko sem jim na vprašanje po osebni izkaznici povedala, da je nimam pri sebi, ker sem blizu doma, je že začelo padati po meni. Vrgli so me na tla in brcali pred očmi številnih domačinov, ki so vse skupaj nemo opazovali, saj se nihče ni upal oglasiti, da ne bi tudi sam bil deležen česa podobnega. Sploh ne vem, če so to bili radgonski policisti. Ko sem videla, da ni več heca, sem se tudi sama začela upirati in kričati, a zato sem bila deležna še dodatnih udarcev in brc. Nič me niso vprašali, ali sem vinjena, od pretepa sem še nekoliko omedlela. Ko so me končno stlačili v avto, so peljali tako hitro, da sem se kar kotalila po marici. Na postaji sem prosila in zahtevala, da naj me peljejo k zdravniku, saj sem bila cela krvava, a so se mi samo smejali. Tudi kozarca vode mi niso dali, čeprav sem jih prosila, da o tem, da bi me zjutraj odpeljali domov, niti ne razmišljam,« nam je na delovnem mestu v Radencih žalostno razlagala Darinka Kurbus, ki je kazala še vedno vidne rane na licu ter na sprednjem delu telesa, kar naj bi nastalo potem, ko naj bi jo policisti vrgli na pločnik ...«