Ko sem tako poskrbel, da je bilo pravici zadoščeno, sem nadaljeval pot proti Kameniti Athi. Spotoma, nisem še bil prav daleč od tabora karavane, sem v daljavi opazil grantovo gazelo in se z daljnogledom prepričal, da gre za zelo lepega samca s kapitalnimi rogovi. Nekaj Basogov iz karavane mi je sledilo, nedvomno v upanju, da bodo prišli do mesa, ki ga izjemno radi jedo; v varstvo sem jim izročil ponija in se od grmička do grmička plazil toliko časa, dokler se nisem dovolj približal, da sem mogel zanesljivo streljati. Antilopa je takoj padla mrtva na tla. Že trenutek zatem so Basogi planili po njej, jo razparali, pričeli goltati velike kose surovega in še drgetajočega mesa ter lokati vročo kri iz prgišč. V zahvalo za meso, ki sem jim ga prepustil, sta dva od njih rada šla z menoj ter nesla glavo in stegno gazele. Ko smo prišli že skoraj do kraja, kjer sem se nameraval utaboriti čez noč, je skoraj tik pred mojega konja skočila bradavičasta svinja. Ker sem opazil, da ima izjemno lepe in dolge čekane, sem takoj razjahal in jo ustrelil. Basoga sta bila vsa navdušena in živali takoj odrezala glavo. V tem trenutku so s šotorom prispeli moji ljudje, ki so bili dobri mohamedanci. Ob pogledu na nagnusnega prašiča so se strašansko zgražali.