O vse pogostejših polemikah glede definiranja družine govori tudi Wise (2005), ki pravi, da zaznavanje, razumevanje družine glede na različne definicije ali strukture gospodinjstev pušča veliko odprtih vprašanj. Otroci v rejništvu, ki začasno živijo v rejniški družini, sorodniki razširjene družine, istospolni pari in njihovi otroci, družinski člani, ki delajo v drugi državi, otroci, ki prehajajo od enega k drugemu staršu, ko imata starša skupno skrbništvo, družinski člani, ki so v zaporu ali hospitalizirani – vse to so primeri družin, ki ne ustrezajo številnim definicijam oziroma katerih meje se razširjajo prek gospodinjstva. In z vsemi temi oblikami se srečujemo pri socialnem delu z družino. Avtorica ponuja mogoč odgovor na potrebo razširitve definicije družine; govori o konceptu »družinskosti«. »Družinskost« vključuje tradicionalne funkcije in odgovornosti, ki jih družba pripisuje družini – vzgoja otrok, intimnost, varnost. Prepoznava tudi veliko raznovrstnost struktur, vrednot in kontekstov, ki za različne ljudi definirajo družino. V primerjavi s tradicionalnimi pogledi, ko gre za razmišljanje o družini, kot je na primer struktura in funkcija, družinskost vključuje upoštevanje kulture, spola, spolne usmerjenosti, starosti, dohodka, duhovnosti ipd. Taka definicija združi referenčni okvir krepitve moči z multikulturnim spoštovanjem.