Statistika ni popolna zaradi tega, ker se včasih zelo meša vlaganje v kulturne spomenike, ki so ali so bili v lasti RKC oziroma drugih verskih skupnosti - no, mimogrede, vlaganje v spomenike drugih verskih skupnosti je minimalno -, in tiste, ki so last Republike Slovenije. Ampak na kratko. Na Ministrstvu za kulturo je bilo vloženih ali odstopljenih do danes približno 1.014 zahtevkov za denacionalizacijo. Koliko je to natančen delež znotraj teh vložkov iz naslova Rimskokatoliške cerkve, še ni statistično jasno povedano. Lahko pa rečemo, če se vodi statistika vsaj od leta 1999 naprej, če smo takrat naleteli na približno 500 rešenih in od tega je bilo evidentiranih, recimo, 50 vloženih s strani cerkvenih ustanov, lahko govorimo najmanj o desetini na količino, na enoto. Vrednost samega vrnjenega premoženja - pravilno ste sami ugotovili, Ministrstvo za kulturo ne vodi evidence rešenih zahtevkov, vrednosti, je pa res, da ekipa, ki se je oblikovala na MK po letu 2000, je evidentirala večje vrednosti, ki so bile vrnjene. To so pa, recimo, Arboretum Volčji potok, graščina Bukovje, Turjak, Vituš, Strmol in tako naprej. Od premoženja, ki je bilo vrnjeno cerkvenim ustanovam, se pravi, župnijam, škofijam, cerkvam in tako naprej, pa vrednostno po količini, po vložku, izstopajo Uršulinski samostan Škofja Loka, Uršulinski samostan Ljubljana, premoženje Pokrajinskega arhiva Maribor, Stiški dvorec v Ljubljani, Rajhenberg, samostan Kamnik, dvorec Betnava, Radeče, sodišče v Črnomlju, grad Goričane, samostan Studenice in tako naprej. To navajam le največje, tiste, ki se bile vrnjene, za razliko od tistih, ki so bile ohranjene.