ji omogoči, da se ohrani. Otrokovo naravno danost za mistično in presežno ter njegovo občutljivost za posnemanje lahko povezujeta edino družina in razred. Vrednota je vselej nekaj, kar prihaja iz pristnega človeškega odnosa. Otrok mora biti sad veselja do življenja, začutiti mora, da je edini. Ne rabi znanosti, ampak človeka. “Najboljša vzgoja je čisto preprosta, kmečka”. Pomembno je, da ob sebi začuti človeka, ki ima presežnost. Ob vsakem koraku namreč išče tisto, kar je pri odraslem vrednota. Preizkuša ga, koliko so njegove vrednote trdne. Zato je pristen odnos najpomembnejši. Noben oče ali mati ne more imeti rad otroka, če nima vsaj malenkosti vere, “tiste osnovne”. Ni treba znanosti, potrebna je nežnost, “vera, da je otrok le nekaj več kot kupček mesa”. Otroci so po naravi religiozni; zato je pomembno, da v svojem razvoju doživljajo pozitiven odmev na to. Sploh pa si mladi danes želijo vrednot in trdFoto DPD nosti, pa nimajo moči. Zanje sta družina in zvestoba pomembni vrednoti, “a ju ne morejo živeti, ker nimajo te zavesti in trnosti”. Zato jim je treba vlivati pogum in moči, nuditi možnost, okolje in varnost, da si upajo preizkusiti same sebe. Živimo v takem trenutku, ko lahko le poskušamo pomagati mladim priti iz sedanjega družbenega konstrukta in na novo razmišljati. Ne potrebujejo kontrole, ampak človeka, ki bi jim dal podporo in smisel. / DD