Leta 1975 so umorili Pier Paola Pasolinija, italijanskega režiserja, pisatelja, poeta, esejista in komunista - ja, kmalu po premieri Saloja, ene izmed najbolj razvpitih in najbolj šokantnih ter obenem najbolj prepovedanih in porezanih filmskih transgresij vseh časov, ki jo zdaj vrti kino Dvor. Veliko je teorij o tem, kdo in zakaj je umoril Pasolinija, toda ko boste videli Salo, si boste rekli: Huh, ko je to videla desnica, je takoj naročila atentat na Pasolinija! Vse, kar ste slišali o Saloju, je res: "Predsednik", "Vojvoda", "Škof" in "Sodnik", štirje dekadentni oficiali Mussolinijeve Republike Salo, groteskne karikature črnosrajčne Italije, si dajo v palačo ob Gardskem jezeru res pripeljati 18 dečkov in deklic, ki jih potem orgiastično, perverzno, sadistično posiljujejo, ponižujejo in mučijo... res se rolajo spolne šarade, pasja plazenja, sodomije, uriniranja v usta, iztikanja očes, skalpiranja, rezanja jezikov in cvretja penisov... in seveda - za kosilo res jedo drek. Desnica mladost preživi na stranišču, starost pa v norišnici - in Salo ni bil nič drugega kot dadaistični atentat na politični ekstremizem, na ponovno fašizacijo Italije. Običajno svetujejo, da si ob gledanju Saloja govorite: To je le film, to je le film, to je le film! Ne, lažje vam bo, če si boste govorili: To je le politika, to je le politika, to je le politika!