Kulturnem centru Lojze Bratuž je bilo v sredo, 26. septembra, odprtje razstave slovenskega akademskega slikarja Karla Pečka. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. Avtorja in njegovo delo je predstavila direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar. Obiskovalce sta pozdravili še Franka Žgavec in kanalska županja Milica Zimic, ki je poudarila uspešno sodelovanje med Kulturnim centrom in mednarodnim festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi, v okviru katerega je bila prirejena razstava. Uvodno predstavitev sta popestrila pianistka Neva Klanjšček in oboist Matija Faganel, ki sta zaigrala skladbo Siciliana, tretji stavek iz sonate Domenica Cimarose. Slovenjgraški slikar Karel Pečko, ki je tudi sam spregovoril o svojem delu, je razstavo opisal kot malo retrospektivo, saj poleg slik vključuje risbo, grafiko, tapiserijo. Razstava tako posega na različna področja in obdobja njegovega delovanja. Že od vsega začetka je njegov opus zaznamovan z izrazitim odnosom do glasbe, kompozicija čistih linij in barv je vedno poudarjeno muzikalična, ritmizirana. Nenehno se prepletata realizem in figuralika z nekakšno težnjo po abstrakciji, ki pa se ji avtor nikoli dokončno ne prepusti. Njegova vizija ostaja predmetna, oprijemljiva, a vedno nekoliko magična in fantastična. Sanjski značaj dosega predvsem z izbiro vedno bogate barvne palete in s svojevrstno interpretacijo motiva ženske, konjev, grafično stiliziranih oblakov ter s skrivnostno uporabo svetlobe. Milena Zlatar je to slikarjevo značilnost podčrtala z de Chiricovim stavkom “In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?”, ki se povsem sklada s Pečkovim pogledom. Pravljični značaj dosegajo tudi slike Uršlje gore, ki so od sedemdesetih let