vedno užaljen; prepričljivo je izgubil na tajnih volitvah za predsednika parlamenta; glasoval je proti Zakonu o vojaški dolžnosti; marca 1991 je ob proračunski razpravi dejal, da samo z grožnjami, da nas nekdo napada, ne bo mogoče nikogar prisiliti, da sprejme takšno ali drugačno ustavno rešitev; podpisnik »deklaracije za mir«; 28. maja 1991 je Kučan na sestanku predsedstva s parlamentarnimi strankami polemiziral s Školčem, vendar je bilo vse skupaj bob ob steno; bil je skriti zaveznik načelnika KOS ljubljanskega korpusa Emina Malkoća in generalov v prizadevanjih po slabljenju slovenske obrambne moči; 30. maja, tik pred slovesno prisego prve generacije slovenskih vojakov, je v imenu poslanskega kluba Liberalno-demokratske stranke poslal Milanu Kučanu pismo, v katerem je predlagal takojšnje zaprtje učnih centrov v Pekrah in na Igu. Predlog je utemelji z naslednjim političnim stališčem: »Boljši je slab mir kot dobra vojna. Pravzaprav ni nič hujšega kot dobra vojna. Spet se potrjuje naše prepričanje, da je demilitarizacija edino realno izhodišče za uveljavljanje slovenske suverenosti…«; večni mladinec; prednjačil je med tistimi opozicijskimi voditelji, ki so si nekaj mesecev pred osamosvojitvijo skušali ustvariti položaj preklanega jezika. To je takšna politična pozicija, ki bi jim v primeru, če bi se osamosvojitev srečno iztekla, omogočala, da bi se hvalili, kako so s svojim strpnim nastopom in brzdanjem avanturističnih ambicij Demosa preprečili oborožni spopad, če pa bi do spopada prišlo (nihče med njimi ni verjel, da bi se v tem primeru lahko uspešno branili), bi vso krivdo zvalili na vladajočo koalicijo, rekoč, da so ves čas opozarjali na nujnost dolgotrajnih in strpnih pogajanj; na srečanjih predsednikov parlamentarnih strank med vojno je celo on občasno spoznaval, da bi utegnilo v tej vojni iti tudi za njegovo glavo; 27. junija navsezgodaj zjutraj se je potikal po prostorih predsedstva, kamor se je zatekel potem, ko se je med vračanjem s celonočnega veseljačenja v Podpeči na Brezovici srečal z razdejanjem, ki so ga za seboj pustili tanki. Čeprav je bil močno pretresen, najbrž še vedno ni bil povsem prepričan, da so tanki JLA res na cesti in da vse skupaj ni kakšna provokacija slovenskega obrambnega ministrstva, s katero poskuša militarizirati Slovenijo;