O sakralni dediščini v Bohinju smo že govorili in pobliže predstavili cerkev sv. Janeza Krstnika. Na kratko se moramo dotakniti še ostale kulturne dediščine. Ostanki bogate železarske dediščine Bohinja iz najzgodnejših obdobij so komaj še vidni. Najpomembnejše arheološke najdbe so razpršene povsod, ostanke pa prekrivata zemlja in gozd. Kljub vsemu so na Ajdovskem gradcu še vidni ostanki obzidja in temelji hiš oziroma kovačnic. Dediščina kasnejših obdobij je nekoliko bogatejša. Omeniti moramo Zoisovi graščini v Stari Fužini in Bohinjski Bistrici; zadnjii pripada še stolpna ura, ki je delavce opozarjala na začetek dela. Obe sta nastali v drugi polovici 18. stoletja. Lep primer stavbne in bivanjske kulture v Bohinju je Oplenova hiša, danes spremenjena v muzej. Gre za tako imenovani stegnjeni tip bohinjske hiše, kjer sta pod eno streho združena bivanjsko in gospodarsko poslopje. Stavbno gradivo sta bila kamen in les. Hiša je imela več prostorov: črno kuhinjo, kjer se je na odprtem ognjišču pripravljala hrana in kjer se je zadrževala le gospodinja. Ostala družina se je več ali manj zadrževala v osrednjem bivalnem prostoru, imenovanem tudi »hiša«, ki je imel veliko krušno peč. S »hišo» je bila povezana manjša soba (kamra). Za spravilo živil sta bili na voljo shrambi, imenovani špajza in čumnata. V kolikor je bila hiša večja, se je tloris v zgornjem nadstropju ponovil. Zraven hiše je bilo gospodarsko poslopje, do katerega je vodil »most«, pod njim pa je bil hlev za živino. Hiša ni imela dimnika in je bila krita s skodlami. Med bogato kulturno dediščino Bohinja prištevamo tudi kozolce – stogove, ki so jih uporabljali za sušenje lesa. Kamorkoli pogledamo, uzremo ta ali oni tip kozolca (enojen, dvojen…). Posebej zanimiva je skupina kozolcev – toplarjev pred vasjo Studor. Skupina je nastala po zemljiški odvezi sredi 19. stoletja, ko je delitev zemlje potekala po katastrski karti. Za shranjevanje hrane in pridelkov so včasih uporabljali kašče. Dve taki lahko vidimo v Srednji vasi in na Nemškem Rovtu. Les ni bil samo gradbeni element v Bohinju, ampak so z njim tudi trgovali. Da bi les lahko spravili s Pokljuke in Jelovice, so v prejšnjem stoletju zgradili žičnice, ki jih je izumil Lambert Pantz. Ena takih še danes stoji v Soteski. V Bohinjski Bistrici in drugod so za obdelavo lesa zgradili žage: lepa primera sta danes Andrejčeva žaga in mlin v Stari Fužini ter Košmrljeva žaga v Jereki. Na strahote prve svetovne vojne spominjata pokopališči v Bohinjski Bistrici in Ukancu. Da se vojna nikoli več ne bi ponovila, pa opominja spomenik NOB v Bohinjski Bistrici. Tudi v modernem času je v Bohinju nastalo nekaj zanimivih stavb, ki že ali pa še bodo predstavljale dediščino Bohinja. Omenimo samo Kulturni dom Joža Ažmana in prizidek hotelu Jezero na Ribčevem Lazu. Bohinj danes poleg omenjene Oplenove hiše ponuja še dva muzeja. V muzeju Tomaža Godca je usnjarski muzej, poleg tega pa je predstavljeno še obdobje prve svetovne vojne in obdobje NOB v Bohinju. Planšarski muzej v Stari Fužini pa razstavlja predmete, povezane z zgodovino planšarstva. Med drugim je razstavljen originalni planšarski stan s planine Zajamniki.