»Raziskave potrjujejo, da vozniki vozijo hitro, ker so prepričani, da s tem pridobijo določene prednosti glede prihranka časa, čeprav so te razlike izredno majhne. Poleg tega nekateri občutijo posebno zadovoljstvo pri agresivni vožnji. To bi lahko strnili v kategorijo, pogojno rečeno, pozitivnih izkušenj. Na drugi strani pa so negativne izkušnje v prometu, kot na primer nesreče ali stik s policistom. Vozniki glede na število prevoženih kilometrov razmeroma redko doživijo nesrečo, prav tako pa so tudi stiki s policisti redki. In tako nekako tako imenovani pozitivni učinki prevladajo nad negativnimi, posledice trga pa so lahko katastrofalne. Zato pojavljanje policistov na cesti, policijskih vozil ob njej, pločevinastih policistov in različnih opozorilnih tabel krepi vtis, da je policija ves čas prisotna, in je velik korak k občutku, da je nadzor prometa aktiven, ne zaradi kaznovanja, ampak tudi v smislu opozarjanja na varno vožnjo,« je nedavno pripovedoval vodja sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije generalne policijske uprave Robert Sušanj. Zato lahko te dni videvate oglase, v katerih na televiziji opozarjajo na bolečino voznika, ki je povzročil prometno nesrečo in mu tudi zapor ne prinese več duševnega miru. Tudi zato kot klic izgubljenega v puščavi odmeva opozorilo kranjskih policistov ob nedavni nesreči na Gorenjskem ali pred meseci, ko smo pisali o zdravnikih intenzivne nege, ki so dobesedno prosili motoriste in druge voznike, naj bodo na cestah malo bolj previdni. Vse to pa še bolj opozarja na tragedijo slovenskih cest in navsezadnje tudi družbe. Družbeno sprejemljivo vedenje