Še pred razpravo komisije je svoje nezadovoljstvo nad zakonom izrazilo društvo Edinost iz Trsta. Zakonski osnutek se po njihovem mnenju sklicuje na načela evropske listine o manjšinah in regionalnih jezikih, ki je italijanska republika še ni podpisala, kaj šele ratificirala in zato v Italiji nima nobene veljave. Seveda pa to še zdaleč ni edina pripomba društva. Nezadovoljstvo Slovencev v Italiji glede osnutka zaščitnega zakona se je vrtelo predvsem okoli amandmajev italijanske ljudske stranke, ki se je zavzemala za hudo klestenje manjšinskih pravic. Gre za popravek 8. člena, ki predvideva pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi ter s koncesionarji služb javnega interesa. Navedeni vladni popravek izključuje uporabo slovenščine v vojski, državni policiji in sodni policiji. »Gre za izredno hudo okrnitev pravice do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi,« pravi Samo Pahor. Italija se je namreč s posebnim statusom, ki ga je podpisala v Londonu oktobra 1954, obvezala, da bo zajamčila svobodno rabo slovenskega jezika z upravnimi in sodnimi oblastmi brez vsake omejitve. Tudi s podpisom Osimske pogodbe se je obvezala, da bo zagotovila slovenski manjšini raven varstva, pred dvema letoma pa je Italija ratificirala konvencijo, s katero se je obvezala, da bo spoštovala pravice narodnih manjšin, ki temeljijo na notranji zakonodaji in na mednarodnih dogovorih. »Že leta 1982 je ustavno sodišče razsodilo, da je pravica do rabe maternega jezika v odnosih z oblastmi najnižja raven varstva pripadnikov priznanih jezikovnih manjšin, med katere nedvomno spada slovenska manjšina. V ustavni razsodbi iz leta 1996 pa lahko zasledimo tudi citat iz posebnega statusa in ugotovitev, da je raven varstva, ki jo predvideva posebni status, nedvomno sestavni del italijanskega pravnega reda. Raba slovenskega jezika v odnosih s sodnimi oblastmi in s tem tudi s sodno policijo pa najdemo v 109. členu, ki se povsem naravno sklicuje na mednarodne dogovore,« pravi Pahor. Nadaljuje pa: »To je atentat na notranji in mednarodni pravni red, ki ga nekateri mirno zamolčijo z namenom, da bi Slovence na obeh straneh meje prepričali, da bo kljub vsemu zaščitni zakon vseeno dober.«