V galeriji Kapelica so prejšnji petek obudili k življenju že kar malo pozabljene običaje preteklih časov, namreč ritual ponižnega čakanja v vrsti. Na kruh, na vstopnice za James Bonda, na vpis certifikatov? Nič takega. Čakalo se je, da bi se s pomočjo Darija Kreuha, Rainerja Linza in Iztoka Bajca, ustvarjalcev Bar Kode - II. potopitve vstopilo v računalniško mrežo, da, v mitološki cyberspace. Ker naj bi se vanj vstopalo posamično, z vsem sijem enkratne, nezamenljive osebe, naj bi za to poskrbeli podatki o obiskovalčevi višini in teži, ki jih je izmerila digitalna lekarniška tehtnica na vstopu in izbljuvala listek, na katerega je spotoma pripisala še idealno število kilogramov za tri vrste postav in dobronamerno zapoved "Varujte svoje zdravje!" Posameznika določujoče podatke je potem vnesel v računalnik tam službujoči pomagač Kapelice in obiskovalcu v zameno podal potrdilo z vpisano črtno kodo, s katerim se je bilo treba podati na mesto potopitve, pred tri ekrane v zatemnjeni notranjosti galerije, po katerih so že begale na moč abstraktne točke. Točke? Virusi, je vsakomur posebej razlagal čelnik Kapelice Jurij Krpan, bitja, ki naseljujejo človeku sovražno računalniško mrežo. V njej se, ko daš svojo črtno kodo v odčitanje, znajdeš tudi sam, v liku negibnega zelenega madeža, katerega pojavitev najavi elektronska godba in kovinski glas iz ozadja, potem pa, v skladu z lakoto in številom digitalnih sovragov, sledi izsleditev in neizogibni konec človeškega gosta, katerega sled je videti le v primerno odebeljenem utripanju odhajajočih zmagovalcev. Hm. Ste si kaj takega, namreč po simulacijah umetnega življenja ustvarjeno okolje požirajočih se točk, predstavljali, ko ste brali Neuromancerja, naj bi nam tridimenzionalna II. potopitev, ki se jo gleda s pomočjo posebnih očal, kazala pot v virtualno prihodnost? Morda res, kolikor gre za načelno zatemnitev rožnatih obzorij, v katerih se nam rado slika vseobsegajoče računalniško vesolje. Akopa je Kreuh s prijatelji meril na "neposredno, individualizirano izkušnjo", na doživljanje svoje nebogljenosti in smrti v vzporedni realnosti, bo treba za tovrstno izkušnjo vložiti neprimerno večje število gigabajtov (beri: denarja), pa tudi truda glede predstavitve vanj vpletenih osebkov. Žal ti dosti pretresljivejšo smrt priskrbi že kamenodobni pacman.