Zato je, absurdno, opredeljevanje do vojne v vsaki državi predvsem notranjepolitično in ne le zunanjepolitično vprašanje. In prav zato je v večini evropskih etabliranih demokracij javnosti uspelo izsiliti jasno distanciranje od ameriške preventivne vojne. Majhne države in nove demokracije, ki imajo pri Ameriki odprte politične račune, te svobodne nimajo. Zato mali ugotavljajo, da je ne glede na nestrinjanje z vojno »dobro biti zraven«, še manjši celo ponižano ugotavljajo, da je »nemoralno biti nevtralen«. Kar je vsaj v primeru vojne res. Problem je v tem, da si tisti, ki na glas menijo, da je nevtralnost nemoralna, ne morejo in ne upajo privoščiti opredelitve proti vojni in zato iz sporočila posredno sledi, da je vojna moralna. Oziroma, če si privoščijo kakršenkoli dvom, doživijo usodo sosednje Hrvaške. Zagrebški Globus je pred tremi dnevi objavil intervju z ameriškim ambasadorjem, v katerem je ta zgrožen nad Hrvaško neodločnostjo v podpori Združenim državam. Ultimativni, grobi in žaljivi stil pogovora pokaže dve stvari. Najprej dejstvo, da Združene države izvajajo novo kolonializacijo t. i. novih demokracij. Prav tako pa tudi dejstvo, da majhna država ne more vstopiti v enakovredno zavezništvo z Združenimi državami. Ali je zunaj ali ji je absolutno podrejena. Tretje poti ni.