Druga stopnica na poti k strateškemu branju je usvajanje tehnike branja. Do te stopnje običajno pride, ko otrok vstopi v šolo. V devetletni osnovni šoli učenci pričnejo z usvajanjem tehnike branja v drugem razredu. Otroci spoznajo črke in njim pripadajoče glasove ter se s ponavljanjem naučijo povezovati določeno črko z določenim glasom. Tako prepoznane črke morajo povezati v besede, kar naredijo s počasnim vlečenjem. Ker je tehnika branja spretnost, zahteva kot vsaka spretnost veliko urjenja in vaje, če želimo, da jo otrok dobro obvlada. Ker se v tehniki branja otrok ne more izuriti samo v šoli, imajo v tem začetnem obdobju pravega branja še posebej pomembno vlogo starši. Različne raziskave kažejo, da lahko starši spodbujajo otroka k vsakodnevnemu branju različno. Najprej tako, da mu zagotovijo okolje, v katerem se dnevno srečuje s tiskanim gradivom (s časopisi, revijami, otroškimi časopisi), redno z otrokom obiskujejo knjižnico. Nato tako, da mu sami čim pogosteje berejo. Ob tem otrok spoznava, da je branje vrednota in hkrati dejavnost, ki ni le naporna in mučna, pač pa prinaša predvsem ugodje in dobro počutje ob poslušanju. In končno, starši lahko berejo skupaj z otrokom kratka besedila, ki jih otrok sam izbere (bereta izmenično npr. dve povedi otrok, dve eden od staršev; bereta tako, da začne odrasli, konča otrok ali nasprotno).