Vojaki, ki so popili hektolitre gaziranih pijač, slajenih z aspartamom, se namreč niso zavedali, da se umetno sladilo ob izpostavljenosti visokim temperaturam razgradi na toksični snovi diketopiperazin in mravljinčno oziroma metanojsko kislino. V aspartamu naj bi sicer bilo deset odstotkov zelo strupenega metanola (smrtni odmerek za odraslega naj bi bili že dve čajni žlički). Čeprav ga najdemo tudi v nekaterih vrstah sadja in zelenjave, na primer v paradižniku, se v naravni hrani vedno pojavlja hkrati s protistrupoma etanolom in pektinom, ki mu preprečujeta, da bi se pretvoril v formaldehid in mravljinčno kislino. Ker v aspartamu ni ne etanola ne pektina, po zaužitju umetnega sladila za takšno razgradnjo ni ovir. Hipoteza o vzročni povezavi med uživanjem aspartama in zalivskim sindromom med znanstveniki ni neizpodbitno sprejeta, nekateri opozarjajo, da naj simptomi pri tem sindromu ne bi bili dovolj podobni znakom zastrupitve z metanolom.