i. je res tudi pozimi zelen in je simbol nesmrtnosti, ker mu tudi zimski mraz ne more škodovati. Raste najraje po bukovih in mešanih gozdovih, grmovju in jasah. Včasih pokriva kot zelena preproga velike površine. cveti od aprila naprej svetlomodro ali vijoličasto. Liste nabiramo tik preden začne cveteti in jih v šopke povezane sušimo v senčnem in zračnem prostoru. ii. Lahko uporabljamo tudi sveže liste rastline. Pazimo! Nosečnice ne smejo jemati zimzelena. čaj listov pomaga pri krvavenju iz nosa, pljuč, debelega črevesa in hemoroidih, belem toku in driski, če ni ta sopojav kake druge bolezni. Ker je zimzelen oster, ga je treba vedno mešati do polovice z žajbljem. Ta čaj je dober tudi za grgranje pri vnetju grla, oteklih mandeljnih, angini in zasluzenosti grla. V njem so odkrili tudi nekaj učinkovin, ki preprečujejo rast raznih novotvorb. Zimzelen znižuje krvni tlak. žlica zdrobljenih listov na 2 1 vode, naj stoji pokrito 2 uri. Vzamemo trikrat po 1 veliko žlico pred jedjo. Njegov čaj pospešuje izločanje vode, čisti kri, pa tudi blaži kronični katar in kašelj. Zunanje: zdravi kožne izpuščaje, če z njim izmivamo kožo. Zimzelen gasi žejo pri sladkorni in jo tudi zdravi. Zlasti je zelo uporaben kot dodatek k čajnim mešanicam, ki blažijo starostne težave, kot so: živčni nemir, obžutek strahu in tesnobe, sitnost. Tako npr. dopolnjujemo zdravilnost gloga pri srčni mišici, skupaj s šentjanževko pa zimzelen lajša manjša depresivna stanja. Ta čaj je dobro piti pred glavnimi obroki ali pol ure pred spanjem. Lahko ga tudi posušimo in zmeljemo v prah. jemljemo ga dvakrat dnevno na noževi konici za naštete bolezni. Zaradi alkaloidov pa smemo samega le zmerno uporabljati, raje ga uživajmo v čajni mešanici, npr. skupaj z glogovim cvetjem, meliso, cvetjem pomarančevca. 16