Pričakovali bi, da bi se človeku zaradi bolezni zaupanje zmanjšalo, vendar se je Anne, tako kot večina drugih učencev, prepustila metodam Mysoreja. Sem sodita poslušnost guruju in predajanje rutini, ki združuje jogijsko pozornost z nečim, kar se zdi podobno precejšnji nepozornosti. Vsakdanjik učenca joge je dokaj ležeren. Ko zaključiš z vadbo položajev in pol ure meditiraš v zatemnjeni sobi v jogijski »shali«, odtavaš na zajtrk k Nagarathni ali do bližnje stojnice »chai«. Ali pa se odpraviš do kakšnega lokala z dostopom do interneta, kjer se lahko po mučno počasni povezavi prebiješ do svoje elektronske pošte. Kmalu je čas za kosilo, ko se odpraviš do Auntie's - do doma še ene podjetne Indijke, ki kuha chapatije, dahl, s curryjem začinjeno zelenjavo in tri različne vrste riža, vse skupaj za 20 rupij, kar je nekaj manj kot 50 centov. Potem se lahko umakneš v bazen hotela Southern Star, kjer pa verjetno ne prebivaš, ker tam ena noč stane približno toliko kot skoraj 5 mesecev kosil pri Auntie's. Pozneje odtavaš k Joisu na popoldansko srečanje, nato poješ nekaj sadja in ob devetih poskušaš zaspati, tako da si naslednjega dne, ko ob štirih zjutraj vstaneš, spočit za nov dan, ki je enak prejšnjemu.