Tako v zvezi s pogodbami, sklenjenimi z A.A.A., iz upravnih spisov kot nesporno izhaja, da gre za (avtorske) pogodbe o izdelavi in odstopu pravice do uporabe novih verzij računalniških programskih sistemov, da je bila pobudnik spremembe programske opreme A.A.A., da je bil na podlagi sklepa uprave, ki je bil sprejet 17. 12. 2001, zunanjim izvajalcem podan zahtevek za oceno stroškov prilagoditve programske opreme in da so bile na podlagi ocene stroškov, ki jo je prejela banka s strani izvajalcev v začetku leta 2002, sklenjene zadevne pogodbe (št. 02/2002 z dne 17. 6. 2002, 03/2002 z dne 30. 8. 2002 in 04/2002 z dne 27. 9. 2002). Delo po pogodbah je bilo torej, kot po presoji sodišča pravilno zaključi že tožena stranka, začeto in končano ter tudi v celoti plačano v letu 2002, zato ni podlage za razmejevanje dohodkov, ki jih je tožeča stranka prejela na njihovi podlagi. Po določbah 13. člena ZDoh se namreč vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel in obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov tisti dohodki, oziroma dohodki za tista dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto. Pri tem mora iti za konkretne dohodke in za konkretna ustvarjena dela, ki so podlaga dohodkom, razmejevati pa je mogoče dohodke le v primeru, če se ugotovi, da so se dela, vezana na konkretno pogodbo, opravljala daljše časovno obdobje. Da gre v obravnavanem primeru za dohodke, ki so bili doseženi na podlagi avtorskih pogodb, sklenjenih z A.A.A., kot že rečeno, ni sporno. Spora tudi ni o tem, da se tovrstni dohodki lahko ugodneje obravnavajo na podlagi 13. člena ZDoh. Vendar pa je to mogoče samo, če se ugotovi, da so se dela, dogovorjena s pogodbami, ustvarjala dalj kot eno leto. To pa iz pogodb in ostalih pregledanih listin ne sledi, oziroma (iz ocene stroškov) celo izhaja, da gre za dela, ki bodo opravljena v šestih mesecih od sklenitve pogodbe. Drugače tudi ne sledi iz tožbenih in pritožbenih navedb ter iz tožnike izjave, ki jo je dal po pregledu listin, ki jih je drugostopni organ pridobil od naročnika (A.A.A.). Tako z navedbami kot s predloženimi listinami tožnik izkazuje zgolj sodelovanje in izvajanje (številnih) drugih naročil za A.A.A., ne pa tudi večletnega dela po konkretnih sklenjenih pogodbah. Kolikor se predlaga izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika, pa sodišče takšen predlog zavrača kot prepozen in obenem po vsebini, saj bi ob stanju, kakršno izhaja iz predloženih listin, predlagano zaslišanje ne moglo pripeljati do drugačne odločitve. Izpovedal naj bi namreč o poslovnem sodelovanju z A.A.A., ki itak ni sporno. Za razjasnitev dejanskega stanja glede storitev, ki naj bi bile zajete s spornimi pogodbami in za katere tožnik sam ne ve, kako jih ločiti od storitev, ki so tekle istočasno in ki so se nanašale na druge pogodbe, pa zgolj tožnikova izjava ne zadošča.