Že ptiči na veji čivkajo, da je pretirano izpostavljanje nezavarovane kože soncu lahko nevarno. Vzroki za nastanek malignega melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka, sicer še niso povsem jasni, strokovnjaki pa ga povezujejo z izpostavljenostjo ultravijoličnim žarkom (prepogosto sončenje in uporaba solarija) in dedno obremenitvijo. Nevarnost za nastanek melanoma je večja pri ljudeh, ki so krajši čas izpostavljeni intenzivnemu sončenju, kot na primer pri kmetih ali mornarjih, ki so soncu izpostavljeni enakomerno vsak dan. Je ena izmed vrst kožnega raka, ki je v zadnjega pol stoletja med vsemi vrstami malignih obolenj v največjem porastu. Če je bila leta 1950 verjetnost, da bo človek do 70. leta zbolel za melanomom, 1:1500, je zdaj možnost že narasla na 1:70. V Sloveniji za to obliko raka vsako leto zboli od 300 do 350 ljudi. Ima pa ta rak eno prednost, in sicer to, da je viden s prostim očesom. Doc. dr. Marko Hočevar, specialist kirurg onkolog z Onkološkega inštituta v Ljubljani, pravi, da je prav zato treba ljudi izobraževati in informirati, da bodo tudi laiki lahko opazili sumljiva kožna znamenja in se ob sumljivih spremembah odpravili k zdravniku. V primeru zgodnjega odkritja malignega melanoma je namreč verjetnost ozdravitve velika.