Za grofa Ignacija Marijo Attemsa je delala vrsta slikarjev, med njimi Frančišek Karel Remb, Matthias von Görz, Johann Caspar Waginger in Franz Ignaz Flurer. Attems je bil slikarjem nekakšen mecen, zaposloval jih je s slikanjem fresk in tabelnih slik za svoje gradove, sočasno pa so delali še za kakšno pomembnejšo bližnjo cerkev. Flurer je ustvaril freske v Brežicah in Podčetrtku, največja pa je njegova poslikava v Slovenski Bistrici, kjer je do l. 1721 poslikal kapelo, stopnišče in viteško dvorano. Poslikava sodi v vrh posvetnega baročnega slikarstva pri nas in uvršča Flurerja na visoko mesto v štajerskem baroku. V arhitekturi baročnih dvorcev in njihovi slikarski opremi je Štajerska pred Kranjsko, na Štajerskem so nastajali baročni dvorci, ki veljajo z arhitekturno zasnovo, umestitvijo v prostor, parkovnimi površinami in opremo za najpomembnejše pri nas. Če je kranjski barok (vsaj v zgodnejšem obdobju) črpal zlasti iz italijanskih zgledov, se je Štajerska zgledovala po slikovitih rešitvah avstrijskega oziroma srednjeevropskega baroka; tako že v zgodnjem 18. st. tudi omenjeni slikarji, ki so izvrševali plemiška naročila in dvorce preoblikovali v celostne baročne umetnine. Ob cerkveni arhitekturi in posvetnih javnih stavbah so bile palače in dvorci najpomembnejša arhitekturna naloga 18. st.