Vendar to ne pomeni, da nevarnost take zlorabe konkretno ne obstaja. Protiustavna ni le ureditev, ki pripelje do kršitve ustavnih pravic, temveč tudi ureditev, ki ustavno pravico ogroža. Odločba večine je v bistvu sama s seboj v nasprotju. Ustavno sodišče jena eni strani v 11. točki obrazložitve navedlo, da "se nevarnost zlorabe neizogibno pojavlja hkrati z dejstvom zbiranja, obdelovanja in uporabe osebnih podatkov". Na drugi strani pa nato svoje stališče, da zakon ni v neskladju z Ustavo, opre na ugotovitev, da ne gre za znatno in tehtno nevarnost. Pobudnik je prepričljivo obrazložil konkretno nevarnost. Izkazal je, da je treba na podlagi zakonodaje EMŠO navesti kar v 39 z zakonom določenih primerih, ki zajemajo pravzaprav vsa pomembna področja človekovega osebnega življenja. Splošno znano je, da je mogoč vdor v vsako računalniško mrežo. Nepooblaščeni lahko prav preko univerzalne povezovalne kodne številke EMŠO pridejo do vseh podatkov o posameznem državljanu. Učinkovito varstvo osebnih podatkov sploh ni mogoče. Zaradi tega predstavlja uporaba povezovalne številke EMŠO kršitev pravice iz 38. člena Ustave. Od pobudnika po mojem mnenju ni bilo mogoče zahtevati, da izkaže konkretne primere zlorabe enotne matične številke. Splošno je znano, da neprestano prihaja do vdorov v najbolj varovane računalniško obdelane registre oziroma sisteme. Ogrožanje ustavne pravice je brez dvoma podlaga za intervencijo Ustavnega sodišča. Za varstvo ustavnih pravic je nesprejemljivo najprej počakati, da do takih kršitev dejansko pride, nato pa šele ocenjevati zakonsko ureditev z vidika kršitev ali ogrožanja posamične ustavne pravice.