Počasi sva se tako privadila drug drugemu, da sem mu lahko celo sedel na hrbet, kadar je ležal v senci pod košatim drevesom. Z roko in palico sem ga gladil in mu odganjal nadležne mušice, muhe in debele brenclje. Kadar sem ga žgečkal in drgnil po vratu ali na čelu v vdolbini za rogovoma, so se mu od zadovoljstva cedile dolge sline iz gobca. Toda tudi po vsem tem prijateljskem obnašanju se je nekega dne izkazalo, da Liscu le preveč zaupam. Vsa čreda se je zdelana od opoldanskega sonca skrivala v senci. Lisec je mirno stal s sklonjeno glavo pod košatim drevesom. Božal sem ga po čelu, mu odganjal mušice iz očesnih kotov in ga drgnil z nohti za rogmi. Bil je zadovoljen in sem mu nazadnje sedel – kot že večkrat – med rogova na glavo. Tam sem brezskrbno sedel pet ali deset minut in Lisca gladil in božal, da mu je bilo prijetno.