In kako moli papež Janez Pavel II.? Ko je Vittorio Messori, prireditelj knjige Janez Pavel II., Prestopiti prag upanja, vprašal papeža, po kakšnih namenih moli, mu je ta odgovoril, da “razgrne pred Bogom vse veselje in upanje in obenem žalost in tegobo, ki jih Cerkev deli s sodobnim človeštvom” (str. 51). Za papeža je molitev najpreprostejši način, kako svetu prinašati Boga in njegovo odrešujočo ljubezen. Cerkev moli, da bi se povsod dopolnilo Kristusovo odrešenjsko delovanje. Cerkev in papež molita ne le za duhovniške in redovniške poklice, ampak tudi za poklicanost k svetosti mnogih med božjim ljudstvom, med laiki. Papež s Cerkvijo moli za trpeče. Skupaj s Kristusom pošilja nebeškemu Očetu krike vseh, ki trpijo. Moli tudi za pokojne. Po molitvi se Bog razodeva zlasti kot usmiljenje, kot ljubezen, ki podpira, dviguje, vabi k zaupanju. V molitvi je treba ujeti ritem prošenj Svetega Duha. Važno je, da človek ne postavlja ovir Svetemu Duhu (prim. Janez Pavel II., Prestopiti prag upanja, str. 51-53). Glavna ovira za učinkovitost molitve je greh tistega, ki moli.