Vsekakor je bilo lani še pred razpisom slišati, da so na nacionalni televiziji nekaterim dobrim avtorjem in izvajalcem naročili pesmi in da se je naročilo, ki bi ga morali plačati in bi zagotavljalo kakovost, sfižilo, morda tudi zaradi napovedanega telefonskega glasovanja. Škoda! Vodja projekta Ema in pomočnik direktorja televizije Igor Pirkovič pravi, da bodo prihodnje leto začeli premišljati – če bi se izkazalo,da je bilo letošnje tekmovanje 24 izvajalcev slabo – o posebnem povabilu avtorjem in izvajalcem. »V preteklih letih je bila Ema upravičeno kritizirana, zato smo želeli presežek, spektakel, ki bi ga bilo škoda za samo en večer. Z odločitvijo, da bo odločalo telefonsko glasovanje, smo želeli preseči dvome o verodostojnosti zmage in prenesli odgovornost z glasovanjem na občinstvo.« Tako seveda organizator, ki določi pogoje, ne prevzame odgovornosti (jasno je, da so prišli v polfinale tisti, ki imajo za seboj velike klube oboževalcev s spretnimi glasovalnimi prsti!). Pravzaprav Ema ni namenjena kakovosti, menijo televizijci, ampak spektaklu in evropskemu cirkusu, ki prevladuje na Eurosongu. Za spodbujanje kakovosti slovenske popularne glasbe naj bi imeli druge festivale.