V dosedanjih mariborskih polemikah se je večkrat trkalo na "ugled", ki bi ga s filozofsko oz. humanistično fakulteto pridobila tamkajšnja univerza. S tem se molče predpostavlja, da je vse, kar je "pedagoško", a priori manj ugledno. Žal je ta predsodek, ki ima mnogotere korenine, prisoten tako na naših kot na mnogih tujih univerzah. Najbolj ugledno je razvijanje "čiste" znanosti, po možnosti znotraj čimbolj specializiranih disciplin. Koliko šteje v habilitacijskih kriterijih odlično delo s študenti v primerjavi na primer z objavljanjem (v tujini), vemo. Tudi sestavine poklicnega (profesionalnega) izobraževanja, ki terjajo tesno povezanost teorije in prakse, neredko nosijo pečat nečesa manj akademskega. V medicini na primer je ugledneje biti specialist ali raziskovalec - teoretik kot odličen splošni zdravnik, kar se odraža tudi v študiju. Tako pač univerza deluje, tako rekoč od Humboldta dalje, in imeti moraš veliko poguma, da misliš drugače.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
dosedanjih dosedanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
mariborskih mariborski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
polemikah polemika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
večkrat večkrat splošni prislov; primernik
trkalo trkati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
na na predlog; tožilnik
ugled ugled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
filozofsko filozofski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
oz. oz. okrajšava
humanistično humanističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
fakulteto fakulteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pridobila pridobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
tamkajšnja tamkajšnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
univerza univerza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
S z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
molče molče prislov, deležje
predpostavlja predpostavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pedagoško pedagoško splošni prislov; nedoločena stopnja
a a priredni veznik
priori priori splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
ugledno ugledno splošni prislov; nedoločena stopnja
Žal žal splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
predsodek predsodek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mnogotere mnogoter splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
korenine korenina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
prisoten prisoten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, množina svojine
kot kot podredni veznik
na na predlog; mestnik
mnogih mnog nedoločni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
tujih tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
univerzah univerza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
ugledno ugledno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razvijanje razvijanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
čiste čist splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
znanosti znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
znotraj znotraj splošni prislov; nedoločena stopnja
čimbolj čimbolj splošni prislov; nedoločena stopnja
specializiranih specializiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
disciplin disciplina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
šteje šteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
habilitacijskih habilitacijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
kriterijih kriterij samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
odlično odlično splošni prislov; nedoločena stopnja
delo delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
študenti študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
v v predlog; mestnik
primerjavi primerjava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
z z predlog; orodnik
objavljanjem objavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
v v predlog; mestnik
tujini tujina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Tudi tudi členek
sestavine sestavina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
poklicnega poklicen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
profesionalnega profesionalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
izobraževanja izobraževanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
terjajo terjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tesno tesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
povezanost povezanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
teorije teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
prakse praksa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
neredko neredko splošni prislov; nedoločena stopnja
nosijo nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
pečat pečat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nečesa nekaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
manj manj splošni prislov; primernik
akademskega akademski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
medicini medicina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ugledneje ugledno splošni prislov; primernik
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
specialist specialist samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
raziskovalec raziskovalec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
teoretik teoretik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
odličen odličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
splošni splošen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
zdravnik zdravnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odraža odražati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
v v predlog; mestnik
študiju študij samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
pač pač členek
univerza univerza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
deluje delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
rekoč rekoč prislov, deležje
od od predlog; rodilnik
Humboldta Humboldt samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
dalje dalje splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
imeti imeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
moraš morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
poguma pogum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
misliš misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
zapri
vir: Večer
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Večer
avtor: neznani novinar