Tolminski muzej, ki je leta 2000 postal samostojni javni zavod, deluje na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Strokovno pokriva področja arheologije, zgodovine, etnologije in umetnostne zgodovine. Po desetih letih prenove Coroninijeve graščine, kjer ima muzej sedež, bodo danes odprli novo muzejsko predstavitev Zgornjega Posočja, ki bo obsegala obdobje od starejše kamene dobe do konca 20. stoletja. Tolminski muzealci so za muzejski prikaz območje geografsko omejili na Posočje z reko Sočo in njenimi pritoki Idrijco, Bačo in Vipavo, vsebinsko pa na zgodovinske mejnike, ki so zaznamovali ta del Slovenije. V arheološkem delu postavitve spremljajo arheološka obdobja in njihovo materialno zapuščino od prvih začetkov naselitve doline v kameni dobi do prvih poljedelskih in živinorejskih združb v obdobju neolitika, bronastodobnih civilizacij, kulturnega vzpona v času starejše železnodobne halštatske posoške province, mlajše železnodobne latenske idrijske skupnosti, vzpon in padec rimske vladavine ter velike selitve ljudstev. Razstavili so najlepše in najdragocenejše predmete iz številnih arheoloških lokacij, med katerimi zasedajo osrednje mesto najnovejše arheološke najdbe na Mostu na Soči. Arheološko zgodbo zaključujejo s prihodom prvih Slovanov na skrajni zahodnoslovenski narodni rob, postavitev pa nadaljujejo na zgodovinsko-etnološki razstavi s kmečkim uporniškim gibanjem na Tolminskem (1713), predstavitvijo bivalne kulture prebivalcev Gornjega Posočja in osrednje kmetijske panoge - živinoreje ter dejavnosti, ki so se odvijale v hiši. Posebno pozornost so namenili čitalniškemu gibanju konec 19. st., saj je bila tolminska čitalnica prva na Goriškem, druga na Primorskem in peta na slovenskem ozemlju. Posebno mesto na razstavi zaseda predstavitev kraja Tolmin, ki je bil skozi stoletja pomembno upravno, kulturno in gospodarsko središče, čeprav je od prve omembe kraja v 11. stoletju preteklo še osem stoletij do pridobitve statusa trga s podelitvijo trških pravic, nato še 130 let do pridobitve statusa mesta. Zadnji dve sobi so namenili prikazu pomembnejših dogodkov 20. stoletja in njihovih posledic za prebivalce Posočja. Po prvi svetovni vojni je nova meja prebivalce Tolminskega ločila od matične domovine, drugi svetovni vojni pa je sledil dolgotrajni proces oblikovanja meje z zahodno sosedo. Razstavo zaključujejo s prikazom življenja v Posočju v prvih povojnih letih, naravnih nesreč, ki so zaznamovale Posočje v 20. stoletju in dogodkov povezanih z osamosvojitvijo Slovenije. Nekatere razstavne prostore dopolnjujejo kratki arhivski dokumentarni filmi, med njimi film o tolminskem puntu, ki je bil posnet prav za to priložnost. Razstavo so pripravili Miha Mlinar, Damjana Fortunat Černilogar in Marko Grego, oblikoval jo je Ranko Novak, zvočne prostore pa Boštjan Perovšek. M. V.