be nekdanjega tožilca Boštjana Penka, ko je dejal, naj bi bili na vrhovnem tožilstvu preprečili preiskovanje suma kaznivega dejanja finančnega ministra Andreja Bajuka. V zvezi s tem je pojasnila, da so na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani decembra 2005 res prejeli kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi bil izdal uradno tajnost, s tem ko naj bi bil novinarju izročil dokument z oznako uradne tajnosti. Tožilstvo je takoj zahtevalo ukrepe policije in sodišča, prav tako pa je ves čas usmerjalo postopek, vendar so kljub temu državni tožilci na koncu presodili, da ni dovolj dokazov, da bi za kršenje tajnosti dokumentov obtožili konkretno osebo, je dejala Brezigarjeva. »Na zadevi se je resno delalo in ne drži, da je zadeva ležala v predalu. Prav tako ne drži, da je Penko predlagal pregon, pa mu je bilo to onemogočeno,« je dejala Brezigarjeva in zavrnila navedbe, naj bi bil Penko vodji posebne skupine za pregon organiziranega kriminala Hariju Furlanu predlagal, naj zadevo prevzame njihova skupina. »Tožilec Furlan je ocenil, da zadeva ni povezana z zadevami, s katerimi dela skupina, in ne dosega kriterijev za dodelitev v obravnavo skupini. Na podlagi te ocene zadeve nisem dodelila skupini,« je pojasnila Brezigarjeva. Na novinarsko vprašanje, zakaj tožilstvo policiji ni dalo nadaljnjih navodil v postopku, je Brezigarjeva dejala, da bi o tem morala vprašati tožilca, ki je vodil zadevo: »Vem pa, da je ukrepal, vendar ni bilo dovolj podatkov, ki bi lahko dali rezultat.« Odgovarjala je tudi na nekatere trditve, naj bi bilo slovensko tožilstvo od Kanade zahtevalo izročitev Boštjana Šobe, soobtoženega v primeru Šuštar, na podlagi ponarejene dokumentacije. Generalna državna tožilka je dejala, da je izročitev Šobe zahtevalo sodišče in ne tožilstvo, zato so očitki na račun tožilstva neutemeljeni. Dodala je, da je bila po njenih informacijah izročitev zahtevana na podlagi dokumentacije iz sodnega spisa, ki je bila tudi podlaga za pravnomočno obtožnico zoper Šobo.