Govorimo kajpak o naših rojakih v tujini. Letos jih je državna volilna komisija odrešila mučnega sporočanja v oddaljeno domovino in jih na državljansko dolžnost opomnila z glasovnico, ki jim jo je po določbah na novo sprejetega zakona o volitvah v državni zbor poslala naravnost v domače naročje. Pri tem je nerodno le to, da so pozabili na navzkrižje z nekim drugim zakonom – zakonom o evidenci volilne pravice namreč, ki jasno in veljavno določa, da lahko volijo v tujini le tisti, ki so to svojo željo jasno izrazili. To »pravno nejasnost«, kot jo imenuje pravni strokovnjak dr. Miro Cerar, je volilna komisija povzročila pet minut pred dvanajsto, tako rekoč tik preden so predsedniški kandidati odgovorili na zadnje novinarsko vprašanje. To se je nato kajpak nujno glasilo, kaj bodo storili, če bodo glasovnice iz tujine odločale. In smo videli, da seveda so. No, Gaspari je govoril o tretjem krogu na sodišču, Peterle pa se je le modro smehljal, kar bi zlobneži zlahka povezali z natolcevanjem, da za vsem skupaj tiči nakana, kandidatu desnice prirudariti čim več glasov diaspore, ki je, znano, pretežno desna.