Videz je varljiv. VS je veliko bolj kompleksen mehanizem. Seveda lahko stalni člani - zmagovalci iz druge svetovne vojne - kolektivno ali posamično preprečijo odločitve, katerim nasprotujejo. Večkrat tudi s kolektivnim, prav poredko pa z individualnim nastopom, dosežejo svoje. Vendar je to le del dogajanja v VS. Vedeti morate, da VS ta čas obravnava kakšna dva ducata svetovnih kriznih žarišč. Nekatera so blokirana na terenu (Angola, Ciper), druga predmet postopnega napredka (Zahodna Sahara, Irak), tretja označujejo hitre rešitve po daljših obdobjih brez premikov (Libija, Vzhodni Timor) itd. V tem velikem kalejdoskopu je tudi prostor za kolektivno obravnavo, za iniciative nestalnih članov, za raznovrstne ad hoc koalicije in še mnogo drugega. Pogosto se oblikujejo koalicije nekaterih stalnih članov in nekaterih nestalnih članov, večkrat pride do pobud nestalnih članov itd. Verjemite mi, delo v VS je resnično zanimivo. Stalni člani, ki imajo vselej zaščito v pravici veta, so pogosto pod pritiskom ostalih članov, pobude nestalnih članov lahko ustvarijo nove razmere in v večini situacij je močno izražen interes po doseganju konsenza. Kot sem že rekel, so časi črno-belih opcij, značilnih za hladno vojno, minili. Delitev vzhod-zahod je stvar preteklosti. Nastajajo nove kombinacije, ki so tudi priložnost za nestalne člane, da poskusijo s svojimi idejami. Seveda se dogaja, da stalni člani in druge močne države vzpostavljajo razne »kontaktne skupine« in podobne mehanizme. Pa tudi ti niso absolutni gospodarji položaja. Priložnosti za nestalne člane se pojavljajo tudi v primerih, ki jih poskušajo obvladovati takšne grupacije.