vojaki, neuki ljudje, ki ne razumejo funkcije poklicnega varovanja hudodelcev.«94 Tudi izkoriščajo s kazenskim delom, ki v takih okoliščinah nikakor ne more biti vzgojno: »Razglašamo, da smo zoper trgovino s črnci. Mar podjetniki enako kakor nje ne prodajajo tudi jetnikov, kupujejo pa jih tovarnarji ... Mar se zaporniki tako uče poštenja? Mar jih ne demoralizirajo še bolj zgledi tega gnusnega izkoriščanja?«95 – Zapor omogoča, bolje, spodbuja organiziranje okolja prestopnikov, ki so med seboj solidarni, hierarhizirani in pripravljeni za vsa prihodnja pajdašenja: »Družba prepoveduje združbe, ki zajemajo več kakor 20 oseb ... sama pa ustvarja združbe 200, 500, 1200 obsojencev v centralnih zavodih, ki so jih zanje sezidali ad hoc in ki jih, da bi jim bilo udobno, delijo na skupne delavnice, dvorišča, spalnice in jedilnice ... pa še pomnožuje jih po vsej površini Francije, tako da je tam, kjer je zapor, tudi združba ... sami protidružbeni klubi.«96 V teh klubih pa vzgajajo mladega prestopnika, ki je bil prvič obsojen: »Prva želja, ki se mu bo porodila, bo, da se nauči spretnosti, s katerimi se izmuznemo strogostim zakona; prvi nauk bodo dobili od tiste strnjene logike tatov, zaradi katere imajo družbo za sovražnico; njegova prva morala bo ovaduštvo, vohunjenje, ki je v naših zaporih v časteh; prvo nagnjenje, ki ga bodo v njem predramili, bo mlado naravo prestrašilo s tistimi monstruoznostmi, ki neogibno nastajajo v temnicah in ki se jih peresu upira imenovati ... Poslej je pretrgal vse, kar ga je povezovalo z družbo.«97 Faucher je govoril o »kasarnah zločina«. – Pogoji, ki jih postavljajo spuščenim jetnikom, jih usodno obsojajo na povratništvo: ker jih nadzoruje policija, ker jim