Kdo ve, pa to tudi posebej pomembno ni. Morda Peterle ni vedel, zakaj se je tako odločil, gotovo pa je vsaj čutil, da ravna prav. Kajti novi zakon o privatizaciji podjetij je pravi »revival« krekovske družbe kot »organske zveze nravnih bitij«: delavci bodo solastniki ne samo svojega podjetja, ampak kar vse ali skoraj vse ekonomije (organizirane oziroma razdeljene v kakih pet »korporacij« - investicijskih družb pa še nekaj drugih skladov), kar jih bo »organizacijsko« povezalo s kapitalom in jim narekovalo nravno skromnost oziroma ljubezen do podjetja in spoštovanje »naravne meje« mezd; obenem pa bo njihova lastniška razpršenost in nemoč odločilno vplivati na upravljanje posameznih podjetij omogočila »duševnemu in gmotnemu kapitalu«, reprezentiranemu v upravnih odborih institucionalnih lastnikov, doseganje »zadostnega dobička«. V tem zakonu se krščanskokorporativistični model organske, harmonične družbe perverzno stika z levičarskim idealom pravične razdelitve »ljudskega premoženja« in ukinitve »izkoriščanja človeka po človeku« (saj bo vsak delavec obenem tudi idealni lastnik), kar pojasnjuje, zakaj ta zakon uživa simpatije tudi dela opozicijskih poslancev »starolevičarske« provenience. Toda že sedaj je mogoče predvideti »umazane« posledice tega projekta privatizacije, ki farsično zaokrožuje v veliki finale vso povojno izgradnjo »nove družbe in novega človeka«: besen medstrankarski boj za kontrolo nad upravnimi odbori novih skladov (saj bodo ti nastavljali in odstavljali direktorje in se po mili volji vtikali v politiko posameznih podjetij); demoralizacija in morebiti celo razkroj (odvisno od političnih ambicij gospodarjev skladov) menedžerskega sloja, ki je danes še komparativna prednost Slovenije pred ostalo Vzhodno Evropo; kaos ali katastrofa na trgu vrednostnih papirjev, ko bodo ljudje poskušali vnovčiti svoje delnice, ki se bodo hitro izkazale za ničvreden papir… Namesto da bi s privatizacijo dobili tako pravega »titularja« družbene lastnine kot tudi motivacijo za famozno prestrukturiranje v smeri dobičkanosne ekonomije, bomo dobili le ekonomsko-politično nestabilnost na višji ravni in odprtje neznanskega števila novih, povsem nepotrebnih problemov.