2. Tako Mladinina napoved, kot tudi napoved v Delu, Dnevniku, Večeru in na TV Slovenija so razrešile ključna vprašanja volitev: vse so napovedale, da bo na prvem mestu LDS s precejšnjo prednostjo, da se bosta na drugi poziciji razvrstili SDS in SLS ter, da bo ljudska stranka v »finišu« prehitela socialdemokrate. Vse so napovedale, da se bosta ZLSD in SKD uvrstili s precejšnjim zaostankom na tretjo pozicijo. Napoved v Dnevniku in Mladini pa je tudi zaznala dotlej neregistrirano minimalno prednost SKD pred ZLSD. Vse so tudi napovedovale, se bodo za vstop v parlament realno borile še DS, Desus in SNS. Delova napoved tudi točno, da bosta to slednji dve. Tako smo tokrat dobili izjemno dobre in usklajene napovedi (izjema je le povsem zgrešena napoved v Magu). Pokazalo se je, da se da solidno napovedovati volilni izid tako z obsežnimi in precej dragimi terenskimi simulacijami dejanske volilne situacije, ki omogočijo celo dokaj točen izračun števila sedežev (Delo Stik), kot tudi s (približno petnajstkrat cenejšimi) telefonskimi anketami. Napovedi niso bile samo dovolj točne ampak denimo tudi boljše od tistih v Angliji ob zadnjih volitvah, ki so popolnoma zgrešile generalni izid. Precejšnje napake so tokrat beležili tudi na predsedniških volitvah v ZDA, saj je CNN v torek ob dvanajstih po našem času objavil en dan stare predikcije najbolj uglednih ameriških agencij, ki so napovedovala prednost Clintona od 6.5 pa vse do 17 odstotkov. Izpeljava predikcij v takorekoč dihotomni situaciji dveh sorazmerno izenačenih opcij je metodološko neprimerljivo enastavnejša kot predikcija pri nas, kje je vsaj pet strank bilo prepričanih, da bo zmagalo in vsaj dvanajst, da se bo uvrstilo v parlament. Zdi se, da Nežmaha bolj moti pravilnost kot točnost merjenja. Medtem, ko je točnost metodološka, je pravilnost imanentno ideološka propozicija. Pred volitvami so bentili čez javnomenjske raziskave skoraj vsi. Sedaj samo še tisti, ki se štejejo med poražene. Med slednjimi je očitno tudi Nežmahova simpatija.